V raziskavi smo na bakterijskem modelu (Pseudomonas putida DSM 50026) analizirali strupenost okoljskih koncentracij anorganske (Hg(II)) in organske (MeHg) oblike živega srebra, ki predstavljata pomembna vira onesnaenja vodnih ekosistemov v bliini nekaterih industrijskih in rudarskih območij. Poleg neposrednega spremljanja bakterijske rasti smo analizirali tudi maščobnokislinske profile izpostavljenih bakterijskih kultur in jih primerjali s tistimi, ki živosrebrovima spojinama niso bili izpostavljeni. Rezultati so pokazali, da izpostavitev P. putida Hg(II) v koncentracijah med 0,2 in 200 g/L ne inhibira rasti, niti ne vpliva na maščobnokislinsko sestavo bakterijskih membran. Nasprotno pa je izpostavitev celic do 1600-krat nižjim koncentracijam MeHg povzročila tako upočasnitev rasti kot tudi prilagoditvene spremembe na membranskem nivoju. Slednje so bile podobne kot tiste, opaene ob izpostavitvi bakterij organskim topilom in nekaterim drugim spojinam, ki motijo integriteto membran.
|