V študiji sem uporabil vzorce tal z nizko vsebnostjo organskega ogljika iz višinskega transekta 5000 m- 6000 m kot poenostavljen modelni sistem z nizko kompleksnostjo interakcij. Ta bi lahko pomagal razumeti osnovne okoljske dejavnike, ki uravnavajo porazdelitev in obseg izraženih rezistenčnih lastnosti gojljivega dela hitro rastočih heterotrofnih sevov. Izboljšano štetje na ploščah sem izvedel pri 4 °C na 0,01 koncentriranem hranilnem bujonu, dopolnjenim s hladnim ekstraktom tal, kot splošnim gojiščem, ki sem ga dopolnil z posameznimi antibiotiki (ampicilin, eritromicin, kanamicin in tetraciklin). Večje število izolatov (500) iz šestih lokacij sem prav tako testiral ločeno na njihovo odpornost na antibiotike. Ugotavljal sem tudi povezavo med okoljskimi dejavniki ter porazdelitvijo odpornih sevov in splošnega gojljivega delea talnih bakterij. Rezultati kažejo, da visokogorska hladna tla vsebujejo pri nizkih temperaturah gojljive bakterijske populacije (106 / g), ki so odporni na posamezne antibiotike in razne njihove kombinacije, uporabljene v tej študiji. Poraščena tla imajo največji dele odpornih bakterij, skoraj dva reda manjši pa je prisoten v golih tleh. Statistična analiza je pokazala, da vegetacija, organski ogljik ter pH uspešno razložijo interakcijo med okoljskimi dejavniki in posameznimi gojenimi deleži bakterij, izoliranih iz hladnih tal.
|
