izpis_h1_title_alt

Izzivi prevajanja umetnostnozgodovinskih besedil v angleščino
ID Lozar Štamcar, Maja (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (53,50 KB)
MD5: CE8AB57A543B4485B6678F6A9B9BBBC6
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://centerslo.si/simpozij-obdobja/zborniki/obdobja-24/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Zadnje desetletje si pogosto želimo, da bi sodobna strokovna in znanstvena besedila slovenskih avtorjev, ki se ukvarjajo z zgodovino umetnosti, našla bralce tudi v najširši evropski in svetovni znanstveni skupnosti. Za te nameneje v naši dobi angleščina najprimernejši prevodni jezik, čeprav stojita za njim precej drugačna kultura in umetnost od naše srednjeevropske. Že to temeljno neskladje predstavlja številne izzive, ti pa se še stopnjujejo zaradipomanjkljivih orodij, zlasti slovensko-angleških slovarjev, in odsotnosti slovenskega umetnostnozgodovinskega slovarja s tujimi ustrezniki (ki je v pripravi). Na podlagi dolgoletnih izkušenj sem prišla do spoznanja, da je edini uspešni način, kako priti do kvalitetnega prevoda, še posebno za moje, zelo specifične razprave o preučevanju pohištvene zgodovine, jezikovna analiza pred kratkim objavljenih sorodnih angleških besedil, v katerih lahko ne samo naberemo ustrezne strokovne izraze, ampak iz njih tudi povzamemo uveljavljeni slog pisanja tujih kolegov. Tak način dela je zelo zamuden in prevajalci doslej nanj niso bili pripravljeni, zato za svoje članke to opravim sama. Največji izziv pa je vprašanje, ali je mogoče razvijati slovensko različico odličnega angleškega znanstvenega jezika, ki bo skozi naše miselne vzorce in način razmišljanja ter strukturo besedila, ki se je razvila skozi zgodovino slovenskega znanstvenega publiciranja in še posebej umetnostne zgodovine, odseval slovensko kulturo. Svoja razmišljanja bom ilustrirala z nekaj konkretnimi primeri.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:umetnostna zgodovina, umetnostnozgodovinska terminologija, prevodi v angleščino, strokovno izrazje, slog pisanja znanstvenih diskurzov
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Datum objave:01.01.2007
Leto izida:2007
Št. strani:Str. 721-726
PID:20.500.12556/RUL-155715 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:81'25
COBISS.SI-ID:6555744 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:12.04.2024
Število ogledov:84
Število prenosov:9
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Razvoj slovenskega strokovnega jezika
Uredniki:Irena Orel
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Leto izida:2007
ISBN:978-961-237-193-7
COBISS.SI-ID:232729856 Povezava se odpre v novem oknu
Naslov zbirke:Obdobja
Številčenje v zbirki:24

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
Over the past decade, Slovene authors of technical and academic texts on art history have often wanted to reach a wider audience among European and worldwide academic circles. To achieve that, the most suitable translation language is now English, even though there stands behind it a considerably different culture and art to that of Central Europe. From this fundamental difference there arise a number of challenges that are getting larger due to the lack of suitable tools, especially a Slovene-English dictionary, and the absence of a Slovene art-historical dictionary with foreign equivalents (now in preparation). On the basis of lengthy experience, I have come to the conclusion that the only acceptable way to arrive at a quality translation - especially in my highly specific field of the history of furniture - is via analysis of recently published contemporary English texts, in which can be found not only appropriate technical expressions, but also the established style of writing of foreign experts in the field. This way of working is very time-consuming and, until now, translators have not been willing to adhere to it, so I tackle the translations of my articles myself. The biggest question is whether it is possible to develop a Slovene variant of the excellent English technical language which could reflect, through the medium of the way of thinking and of structuring texts that has developed during the history of Slovene academic writing, Slovene culture. I shall illustrate my thinking withsome specific examples.

Ključne besede:translation into English, technical terminology, style of writing academic discourse

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj