izpis_h1_title_alt

Determination of the kinetics for ligand exchange reactions of mercury complexes with thiols in natural organic matter using HPLC-ICP-MS
ID Puhar, Gregor (Avtor), ID Björn, Erik (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Kolar, Mitja (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,34 MB)
MD5: ECC801A0404ED76ED424131427B5B7E4

Izvleček
Pollution and bioaccumulation of mercury poses a threat to environment and human health due to the high toxicity of different Hg species. By far the most dangerous form of Hg is formed when certain types of anaerobic bacteria transform dissolved Hg$^{2+}$ ions to methylmercury. The ability of Hg to undergo methylation is influenced by its speciation in aquatic environment. Hg found in nature binds mostly to thiol group containing species. One such type of compounds abundant especially in natural waters is natural organic matter (NOM), a complex mixture of organic compounds with a significant concentration of thiol containing molecules. The goal of this thesis was to explore kinetics of ligand exchange reactions of mercury complexes with thiols in NOM and cysteine (cys). High performance liquid chromatography coupled with inductively coupled plasma mass spectrometry was used to separate and determine the concentration of Hg(cys)$_2$ complex. Three different size fractions of NOM were studied, <1 kDa, 3−5 kDa and 5−10 kDa, with two distinct types of reactions. The first type involved adding NOM to Hg(cys)$_2$ complex and the second involved adding cys to equilibrated Hg-NOM complex. The exchange kinetics between Hg(cys)$_2$ and NOM was very slow for 5−10 kDa and 3−5 kDa fractions and not measurable for < 1kDa fraction. The results implicate that Hg$^{2+}$ preferably binds to higher molecular mass NOM. Conversely the exchange in the reactions where cys was added to Hg-NOM was much faster. The study also confirms that NOM reduces dissolved Hg$^{2+}$ ions in a no complexed form with thiols, while Hg$^{2+}$ bound to cys is protected from reduction.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:mercury, ICP-MS, kinetics, natural organic matter, coordination compounds
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-155657 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:192362755 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.04.2024
Število ogledov:536
Število prenosov:42
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Določanje kinetike za reakcije izmenjave ligandov kompleksov živega srebra s tioli v naravni organski snovi z uporabo HPLC-ICP-MS
Izvleček:
Živo srebro je tekoča prehodna kovina, ki se je v preteklosti pogosto uporabljala v znanosti, industriji in tehnologiji. Zaradi toksičnih lastnosti različnih zvrsti Hg, je njegova uporaba danes zelo omejena. Kljub temu je Hg zaradi stoletij rudarjenja, deponiranja odpadkov in bioakumulacije še vedno prisotno v okolju. Največja nahajališča Hg so v območju Mediterana, med katere je spadal tudi rudnik živega srebra v Idriji. Slovenija ima pomembno vlogo v raziskavah Hg poleg rudnika v Idriji tudi zaradi dela skupine za Hg na Inštitutu Jožef Stefan pod vodstvom prof. dr. Milene Hrovat, ki vključuje študije o vplivih Hg na okolje in napredke v metodologiji zaznavanja Hg. V naravnem ciklu Hg reagira z različnimi molekulami in organizmi in tako spreminja svoje oksidacijsko stanje in koordinacijsko sfero. Proces v katerem se Hg odloži v globokih oceanskih in talnih sedimentih in ni več mobilen, lahko traja več stoletij. Vse zvrsti Hg so strupene, med njimi pa je najbolj nevarna metil živo srebro (MeHg$^+$), nevrotoksin, ki nastanja kot produkt metilacije raztopljenih Hg2+ ionov, ki poteka v nekaterih anaerobnih vrstah bakterij. MeHg$^+$ je bil v preteklosti razlog za največje ekološke katastrofe z zastrupitvijo s Hg. Zmožnost metilacije Hg je odvisna od ligandov, vezanih na Hg2+ ione, saj večje molekule zmanjšajo sposobnost bakterij za spremembo Hg$^{2+}$ v strupeni MeHg$^+$. Poznavanje kinetike in termodinamike med Hg in potencialnimi ligandi bi nam omogočilo napovedovanje reakcij Hg, ki je zaradi onesnaženja raztopljen v vodnih okoljih. Hg se v naravi večinoma veže na spojine, ki vsebujejo tiolne funkcionalne skupine. Ena od takih vrst spojin, ki jih je zlasti v naravnih vodah veliko, je naravna organska snov (NOM). NOM je kompleksna mešanica v vodi raztopljenih organskih spojin z veliko koncentracijo molekul, ki vsebujejo tiolne skupine. Doslej so bile opravljene številne študije o termodinamiki med Hg in NOM, medtem ko kinetika teh reakcij še ni bila temeljito preučena. Predvideva se, da se Hg$^{2+}$ najprej veže na ligande z nizko molekulsko maso in se nato preko izmenjav ligandov preusmeri v večje komplekse. Glavni cilj magistrskega dela je bil raziskati kinetiko reakcij izmenjave ligandov kompleksov Hg s tioli v NOM in cisteinom (cys). Cys smo uporabili kot konkurenčni ligand, saj vsebuje tiolno skupino in tvori primerljivo močne vezi z Hg$^{2+}$ ioni kot NOM. NOM je bil pridobljen iz reke Suwannee v jugovzhodnih ZDA in filtriran v različne velikostne frakcije. V tem magistrkem delu smo preučevali tri frakcije NOM naslednjih velikosti; <1 kDa, 3−5 kDa in 5−10 kDa. Pri reakcijah, ki so ustrezale osnovnim kinetičnim modelom, smo izračunali reakcijske hitrosti. Rezultate smo primerjali tudi s predhodno preliminarno raziskavo, ki je vključevala NOM sestavljen iz vseh frakcij. Spremljali smo dve vrsti reakcij med Hg, cys in NOM. Prva reakcija je zajemala sintezo kompleksa Hg(cys)$_2$, ki je nato reagiral z NOM. Reakcijo smo spremljali pet dni. V drugi vrsti reakcij smo najprej sintetizirali kompleks Hg(NOM), ki smo mu nato dodali cys. Reakcijo smo spremljali dva dneva. V obeh primerih smo cys dodali v dvakratnem stehiometričnem presežku glede na Hg. Reakcije in raztopine reagentov smo pripravili v inertni dušikovi atmosferi in z N$_2$ prepihanimi topili, saj so tiolne spojine zelo občutljive na O$_2$. Za vsako reakcijo smo vzporedno izvedli tudi kontrolno reakcijo. V točno določenih časovnih intervalih smo vzeli vzorce reakcij za analizo koncentracije Hg(cys)$_2$. Za ločevanje in merjenje koncentracije kompleksa Hg(cys)$_2$ smo uporabili visoko ločljivostno tekočinsko kromatografijo (HPLC) povezano z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS). Ti metodi smo uporabili, saj HPLC zagotavlja visoko-resolucijo in hitro ločbo komponent v reakcijskih mešanicah, ICP-MS pa omogoča izjemno natančno merjenje koncentracije izotopov težkih kovin, kot je Hg. Kot mobilno fazo v HPLC smo uporabili 3,5 % vodno raztopino 1-propanola, ki smo ji pH uravnali z mravljično kislino do pH 3. Analite smo z izokratsko elucijo ločili na bifenilni stacionarni fazi. Stacionarno fazo smo po meritvah spirali z 20 % raztopino 1-propanola. Parametre ICP-MS inštrumenta smo optimizirali za detekcijo Hg izotopov. Metodo smo potrdili s kalibracijsko premico pripravljenih standardnih raztopin Hg(cys)$_2$, ki je bila linearna v koncentracijskih območjih načrtovanih eksperimentov. Izkazalo se je, da pH mobilne faze pomembno vpliva na način elucije Hg(cys)$_2$, saj smo pri uporabi dveh mobilnih faz z rahlo drugačnim pH opazili en oziroma dva kromatografska vrhova. Pojava dodatnega vrha smo pripisali odvisnosti protoniranega stanja karboksilne skupine cys v odvisnosti od pH. Poleg koncentracije Hg(cys)$_2$ smo s tehniko generiranja hladnih par sklopljeno z ICP-MS določili tudi koncentracijo celokupnega Hg v izbranih vzorcih. Prvi tip reakcij smo izvedli z 0,1 μM Hg(cys)$_2$ in 9 mg/L NOM. Po 5 dneh se koncentracija Hg(cys)$_2$ ni spremenila, opazili pa smo tudi nestabilnost koncentracije kontrolne reakcije, ki je bila pripisana degradaciji Hg(cys)$_2$ na bifenilni koloni. Z namenom povečanja koncentracije tekmujočih NOM molekul in povečanja občutljivost metode na spremembe v koncentraciji in zmanjšanja vpliva degradacije Hg(cys)$_2$ smo vse naslednje reakcije izvedli z 0.5 μM Hg(cys)$_2$ in 210 mg/L NOM. Pri prvi reakciji smo za raziskane velikostne frakcije dosegli naslednje rezultate. Pri NOM < 1kDa, se koncentracija Hg(cys)$_2$ ni pomembno spremenila, zato izmenjave ligandov nismo predpostavili. Pri frakciji 3−5 kDa smo predpostavili ničelni reakcijski red, saj se je koncentracija reaktanta spreminjala linearno s časom. Z uporabo enačbe [A]=[A]$_0$-kt smo izračunali velikost reakcijske konstante 4×10-4 μMh$^{-1}$. Pri frakciji 5−10 kDa smo prav tako predpostavili 0. red reakcije in izračunali velikost konstante 3×10$^{-4}$ μMh$^{-1}$. Zaradi nepojasnjenih nihanj v koncentraciji v prvi uri reakcije je bilo ujemanje modela s podatki slabo. Ko smo pri računanju modela izpustili koncentracije v prvi uri eksperimenta, smo izračunali velikost konstante 8×10$^{-4}$ μMh$^{-1}$, ujemanje modela pa je bilo veliko boljše. Med reakcijami z vsemi velikostnimi frakcijami NOM nismo opazili izgube celotnega Hg. Pri vseh treh velikostnih frakcijah izvedene druge reakcije so bili rezultati podobni, saj je Hg(cys)$_2$ hitro nastal in nato ohranjal konstantno koncentracijo ves čas poskusa. Na koncu poskusov je bila majhna količina Hg$^{2+}$ še vedno kompleksirana z NOM. Opaženo izgubo celotnega Hg med temi reakcijami, v povprečju 33 %, smo pripisali redukciji Hg$^{2+}$ z NOM v fazi vzpostavljanja ravnotežja in poznejšemu izhlapevanju Hg$^0$. Ugotovili smo, da je bila največja opazovana frakcija NOM 5−10 kDa najuspešnejša pri tekmovanju s cys pri kompleksiranju Hg$^{2+}$. Predvideva se, da frakcije NOM z molekulsko maso nad 10 kDa kažejo enako ali večjo afiniteto do Hg$^{2+}$ kot frakcija 5−10 kDa. Podana sta dva možna razloga, zakaj se tiolne spojine z večjo molekulsko maso v NOM močneje vežejo na Hg$^{2+}$ kot tiolne spojine z manjšo molekulsko maso. 1) koncentracija spojin, ki vsebujejo tiolno skupino, je lahko višja v večjih frakcijah NOM, 2) vezavna konstanta za Hg$^{2+}$ spojin, ki vsebujejo tiol, je višja za spojine v večjih frakcijah NOM. Smiselno nadaljevanje tega projekta bi vključevalo ponovitev istih poskusov s preostalimi večjimi frakcijami NOM: 10−30 kDa, 30−100 kDa in >100 kDa. Pomembna meritev, ki še ni bila opravljena, se nanaša na merjenje koncentracije tiolnih spojin za različne velikosti frakcij NOM. Koncentracijo tiolov bi lahko določili s titracijo Hg$^{2+}$, ki bi jo spremljali s Hg L$_{III}$-edge EXAFS, ki je že bila uporabljena za določitev koncentracije tiolov v celotni seriji NOM. Te dodatne informacije bi pokazale, ali večje frakcije NOM močneje vežejo Hg$^{2+}$ zaradi večje koncentracije tiolnih spojin ali zaradi večje afinitete do Hg.

Ključne besede:živo srebro, ICP-MS, kinetika, naravna organska snov, koordinacijske spojine

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj