izpis_h1_title_alt

Opredelitev favne obalnega detritnega dna v slovenskem morju z uporabo dveh različnih pristopov
ID Premrl, Tjaša (Avtor), ID Mavrič, Borut (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Lipej, Lovrenc (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (11,62 MB)
MD5: 9209336C88D22ABE30F93A28F020991B

Izvleček
Namen magistrskega dela je bil favnistični pregled cirkalitoralne združbe obalnega detritnega dna v slovenskem morju z dvema različnima pristopoma, to sta analiza vzorcev, pridobljenih z dredžo, in pregled video posnetkov na morskem dnu, pridobljenih z video dredžo in video sanmi. Pristop pregledovanja posnetkov je bil razvijan v okviru te naloge, prav tako je tekom naloge potekalo tudi nadgrajevanje in testiranje metode video sani. Z uporabo različnih metod smo ugotovili glavne značilnosti strukture epibentoške združbe, ki jo sestavljajo spužve, mehkužci, plaščarji, raki in iglokožci. Najbolj številčna in prevladujoča vrsta obravnavanega območja je kačjerep O. quinquemaculata. Odkrili smo tudi facies z algo P. squamaria, ki na območju faciesa predstavlja prevladujočo vrsto in vpliva tudi na samo strukturo združbe. Primerjali smo pridobljene parametre obeh metod. Ugotovili smo, da oba uporabljena pristopa omogočata dober vpogled v strukturo epibentoške združbe na obalnem detritnem dnu, a ima vsaka svoje omejitve. Prednost vzorčenja z dredžo je ta, da zaznamo večje število taksonov (tudi majhne in kriptične), določljivost organizmov je bolj natančna in dobimo ključen parameter vrednotenja združbe, to je mokra masa. Prednost video posnetkov je, da lahko v krajšem času zajamejo podatke s precej večjega območja, lahko se zazna in prešteje določene relevantne organizme, ki jih v vzorcih iz dredže ne moremo (npr. številne spužve), dobimo vpogled v fizično strukturo morskega dna in v razporeditev organizmov ter v njihovo vedenje. Nadgradnja pridobivanja video posnetkov z video sanmi je pokazala, da lahko dovolj kvalitetno ugotavljamo strukturo in stanje epibentoške združbe, kot tudi spremembe v prostoru in času. Ključno je tudi, da je omenjena metoda nedestruktivna. Ugotovili smo, da je zaradi opisanih prednosti smiselno metodo video sani uporabljati kot osnovno metodo za oceno stanja epibentoške združbe. Za celovitejši vpogled pa je smotrno komeplementarno uporabiti tudi druge načine vzorčenja, kot so npr. dredžanje, podvodni pregledi ali vzorčenje z avtonomno potapljaško opremo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:epibentos, epifavna, obalno detritno dno, slovensko morje, video sani, dredža, metode vzorčenja
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:[T. Premrl]
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-155583 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:591.9(26)(262.3)(043.2)
COBISS.SI-ID:193134595 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:07.04.2024
Število ogledov:379
Število prenosov:66
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Faunistic assessment of the coastal detritic bottom in the Slovenian Sea by using two different sampling approaches
Izvleček:
The aim of this work was to characterise the fauna of the circalittoral community of the coastal detritic bottom in the Slovenian sea using two different approaches, i.e. the analysis of samples obtained by dredge and the examination of seabed videos obtained by video dredge and video sledge. The video review approach has been developed in the framework of this thesis, and the video sledge method has also been upgraded and tested during the thesis. Using different methods, the main features of the structure of the epibenthic assemblage, which consists of sponges, molluscs, tunicates, crustaceans and echinoderms, were identified. The most abundant and dominant species in the area is the brittle star O. quinquemaculata. We also detected facies with the alga P. squamaria, which is the dominant species in the facies area and also influences the community structure itself. We compared the parameters obtained by both methods. We found that both approaches provide good insight into the structure of the epibenthic community on the coastal detrital bottom, but each has its own limitations. The advantage of dredge sampling is that a larger number of taxa (including small and cryptic ones) are detected, the identifiability of organisms is more precise and a key parameter of community evaluation, i.e. wet mass, is obtained. The advantage of video is that it can capture data from a much larger area in a shorter time, certain relevant organisms that cannot be detected and counted in dredge samples (e.g. many sponges) can be detected and counted, and insights into the physical structure of the seabed and the distribution of organisms and their behaviour can be gained. The upgrade of the videos with video sleds has shown that we can identify the structure and condition of the epibenthic community, as well as changes in space and time, with sufficient quality. It is also crucial that this method is non-destructive. We concluded that the advantages described above make it reasonable to use the video sledge method as the primary method for assessing the status of the epibenthic assemblage. However, for a more comprehensive view, it is prudent to use complementary sampling methods such as dredging, underwater surveys or sampling with autonomous diving equipment.

Ključne besede:epibenthos, epifauna, coastal detritic bottom, Slovenian sea, video sledge, dredge, sampling methods

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj