Ker kibernetske grožnje postajajo vse bolj pogoste in napredne, je pri zaščiti digitalnih sredstev učinkovita informacijska varnost še toliko bolj pomembna. Informacijska varnost se je v preteklosti tradicionalno osredotočala večinoma na tehnične informacijsko varnostne rešitve v zaključnih fazah razvoja programske opreme. Dejstvo, da se je varnost obravnavala zgolj kot neka dodatna funkcionalnost, pomeni, da so se ranljivosti programske opreme naslavljale zgolj z varnostnimi popravki, takrat, ko so se le-te pojavile. Poleg tega je bila informacijska varnost običajno osredotočena na tehnične rešitve. Vendar pa se v današnjem času vse bolj zavedamo pomena človeškega dejavnika pri zagotavljanju informacijske varnosti, saj zgolj tehnične rešitve ne zadoščajo za odpravo varnostnih ranljivosti. Predvsem uporabniki informacijskih sistemov so najšibkejši člen informacijske varnosti, zato je toliko bolj pomembno naslavljanje izzivov informacijske varnosti, ki so neposredno povezani s končnimi uporabniki. Zaradi tega je potrebno vzeti v obzir sposobnost posameznih končnih uporabnikov na področju informacijske varnosti (angl. information security performance of end users), saj je le-ta ključna za izboljšanje splošne informacijske varnosti.
Namen te doktorske disertacije je predstaviti nov pristop, ki s pomočjo kategorizacije končnih uporabnikov na podlagi njihovega z informacijsko varnostjo povezanega znanja, stališč in vedenja omogoča prioritizacijo informacijsko varnostnih zahtev. Na ta način je mogoče bolj učinkovito ter celovito naslavljati varnostne zahteve za programsko opremo (angl. information security software requirements - iSSR) kot tudi zahteve glede usposabljanja za informacijsko varnost (angl. information security training requirements - iSTR). Pristop torej sočasno upošteva varnostne zahteve za programsko opremo in zahteve glede usposabljanja za informacijsko varnost, kar pomeni, da hkrati in povezano obravnava človeške in tehnične vidike informacijske varnosti. Doktorska disertacija predstavi celovito metodologijo za doseganje tega cilja.
V okviru doktorske disertacije najprej predstavimo pristop, ki temelji na kategorizaciji končnih uporabnikov z namenom izboljšanja usposabljanja na področju informacijske varnosti. Namen segmentacije oziroma kategorizacije uporabnikov je identificirati skupine končnih uporabnikov, ki so si med seboj podobne oz. različne. Gre za definiranje skupin iz množice vseh končnih uporabnikov, kar predstavlja dodano vrednost, saj se pri izobraževanju informacijske varnosti odmikamo od pristopa kjer imajo vsi uporabniki enak način usposabljanj (angl. one-size-fits-all approach) in personaliziranega pristopa.
Pristop kategorizira uporabnike v manjše skupine na podlagi njihovega z informacijsko varnostjo povezanega znanja, stališč in vedenja. Za preizkus pristopa smo uporabili podatke, zbrane od študentov ene od slovenskih univerz (N=165). Pri tem smo uporabili vprašalnik, ki meri človeške vidike informacijske varnosti (angl. Human aspects of information security Questionnaire - HAIS-Q). Podatki iz vprašalnika HAIS-Q so bili uporabljeni za ustvarjanje skupin uporabnikov na podlagi gručenja. Te skupine uporabnikov služijo kot osnova za izdelavo učinkovitejšega načrta usposabljanja v primerjavi z obstoječimi pristopi. Natančneje, predlagani pristop blaži izzive, povezane z dolgočasnostjo usposabljanja in pomanjkanjem motivacije uporabnikov, ki so značilni za tradicionalne pristope usposabljanj za informacijsko varnost, hkrati pa ponuja prilagodljivost glede stopnje personalizacije s prilagajanjem števila uporabniških skupin. Ta kategorizacija je osnova za sočasno upoštevanje iSSR in iSTR ter njuno prilagajanje varnostnim profilom končnih uporabnikov informacijskih sistemov.
Nadalje razširimo naš pristop z uvedbo orodja za preslikavo (angl. mapping tool), ki pomaga določiti prioritete zahtev in uravnotežiti iSSR in iSTR na podlagi kategorizacije končnih uporabnikov glede njihovega z informacijsko varnostjo povezanega znanja, stališč in vedenja. Orodje za preslikavo ima osrednjo vlogo pri odločanju med iSSR in iSTR, saj je glavni namen najti pravo ravnovesje med iSSR in iSTR.
Pristop je bil preizkušen s pomočjo eksperimenta, v katerem je sodelovalo 128 izkušenih strokovnjakov s širšega področja razvoja programske opreme iz 17 različnih držav. Rezultati so pokazali, da uporaba predlaganega pristopa pomaga strokovnjakom z omejenimi izkušnjami na področju informacijske varnosti sprejemati bistveno boljše odločitve glede iSSR in iSTR. Natančneje, rezultati kažejo, da obstajajo statistično pomembne razlike v korist uporabe našega pristopa.
|