O skupinskem in snovalnem ustvarjanju v slovenskem gledališču

Milohnić, Aldo (avtor)

V prvem delu prispevka avtor analizira pojav režiserja in spremembe njegovega položaja v slovenskem gledališču od druge polovice 19. stoletja do danes. V tem kontekstu ga še posebej zanimajo premene gledališke režije, ki so se zgodile v drugi polovici 20. stoletja s pojavom skupinskega gledališča. Avtor metodološko kombinira zgodovinsko in primerjalno analizo, saj ti procesi potekajo še danes, ko se čedalje pogosteje govori in piše o "snovalnem gledališču" in drugih oblikah gledališkega ustvarjanja, ki se oddaljujejo od konvencionalnega postopka, po katerem dramatik napiše dramsko besedilo kot literarno umetnino, režiser pa jo prevede v gledališko umetnino. V sodobnem slovenskem gledališču je vse več predstav, kjer vnaprej napisano dramsko besedilo ni ključno za končni produkt ustvarjalnega procesa. Najpogosteje uporabljana izraza, ki označujeta to vrsto predstav, sta "po motivih" in "avtorski projekt". Čeprav izraza nista sinonima in ju ni mogoče enačiti, oba implicirata tako imenovani "snovalni" tip gledališča. Avtor primerja skupinsko s snovalnim načinom ustvarjanja in opozori, da gre za praksi, ki sicer lahko potekata vzporedno, vendar ju ne moremo enačiti. Premislek o razmerju med skupinskim in snovalnim v sodobnem gledališču zgosti v ugotovitvi, da je za skupinsko gledališče konstitutivno specifično razmerje med ustvarjalno skupino in pozicijo režiserja, medtem ko je za snovalno gledališče ključno razmerje med ustvarjalno skupino in pozicijo dramatika. Na koncu se dotakne tudi povezav med postdramskim in postrežijskim gledališčem ter pojava ustvarjalne skupine kot kolektivne subjektivitete.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: slovensko gledališče, skupinsko ustvarjanje, snovalno gledališče, eksperimentalno gledališče, režijsko gledališče, postrežijsko gledališče
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: AGRFT - Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2021
• Št. strani: Str. 68-82, 84-87
• Številčenje: Letn. 9, št. 1
• PID: 20.500.12556/RUL-154864
• UDK: 792.07.971.2.027(497.4)
• ISSN pri članku: 1855-4539
• DOI: 10.51937/Amfiteater-2021-1/68-87
• COBISS.SI-ID: 68161283

Avtorske pravice

Podatek o licenci CC BY 4.0 je naveden na pristajalni strani članka oz. številke revije (glej izvorni URL zgoraj). (Datum opombe: 6. 3. 2024)

• Datum objave v RUL: 06.03.2024

MILOHNIĆ, Aldo, 2021, O skupinskem in snovalnem ustvarjanju v slovenskem gledališču. Amfiteater : revija za teorijo scenskih umetnosti = journal of performing arts theory [na spletu]. 2021. Vol. 9, no. 1, p. 68–82, 84–87. [Dostopano 7 april 2025]. DOI 10.51937/Amfiteater-2021-1/68-87. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=154864

Gradivo je del revije

• Naslov: Amfiteater : revija za teorijo scenskih umetnosti = journal of performing arts theory
• Založnik: Slovenski gledališki inštitut, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
• ISSN: 1855-4539
• COBISS.SI-ID: 239685632

Licence

• Licenca: CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
• Opis: To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: On collective and devised creation in Slovenian theatre

Izvleček

In the first part of the article, the author analyses the appearance of the director and the changes in his position in Slovenian theatre from the second half of the 19$^{th}$ century to the present day. In this context, he is particularly interested in the changes in theatre directing that took place in the second half of the 20$^{th}$ century with the emergence of collective theatre. The author methodologically combines historical and comparative analysis, as these processes still take place today, when devised theatre and other forms of theatrical creation are increasingly spoken and written about, moving away from the conventional process by which a playwright writes a dramatic text as a literary work of art and the director then transforms it into a theatrical work of art. There are more and more performances in contemporary Slovenian theatre in which a pre-written dramatic text is not crucial for the final product of the creative process. The two most commonly used terms for this type of performance are po motivih (based on the motifs) and avtorski projekt (auteur performance). Although the terms are not synonymous, both terms imply a devised type of theatre. The author compares group creation with the devised way of creating and points out that although these are practices that can take place in parallel, they cannot be equated. The author concludes that for collective theatre, the specific relationship between the creative group and the director's position is constitutive. In contrast, for devised theatre, the relationship between the creative group and the playwright's position is crucial. Finally, the author also touches on the connections between postdramatic and post-directors' theatre and the emergence of the creative group as a collective subjectivity.

• Ključne besede: Slovenian theatre, collective creation, devised theatre, experimental theatre, directors' theatre, post-directors' theatre

Projekti

• Financer: ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
• Številka projekta: P6-0376
• Naslov: Gledališke in medumetnostne raziskave