Članek proučuje vrzel v študijah človekovih pravic na področju Mednarodnih odnosov (MO) z analizo napredka v teoriji MO, ki je pripomogel k uveljavitvi nevladnih kolektivnih akterjev kot relevantnih objektov proučevanja v MO. S poglobljeno študijo konceptualizacije kolektivnih nedržavnih akterjev v konstruktivističnem teoretičnem pristopu in z analizo omejitev tega pristopa članek obravnava posledice obstoječe konceptualizacije za marginalizacijo nevladnih kolektivnih akterjev v teoriji MO. Članek ugotavlja, da bi razširitev teoretičnega razumevanja, ki se osredinja na konstitucijo različnih kolektivnih akterjev in njihovo sposobnost delovanja, obogatila študije človekovih pravic v MO. Poleg tega ponudi premislek o oblikovanju raziskovalne agende, utemeljene na socioloških teoretskih pristopih, ki so usmerjeni v analizo praks. Te bi lahko prispevale k obogatitvi študij človekovih pravic v MO s spodbujanjem interdisciplinarnih razprav ter preseganjem obstoječih omejitev na znanstvenih in disciplinarnih področjih.
|