V Evropi je bil alpski kozorog (Capra ibex) v 19. stoletju na robu izumrtja. Izvajali so se različni ukrepi za njegovo ohranjanje. V alpskem loku je bilo izvedenih več ponovnih naselitev, najprej z edino ohranjeno populacijo v kraju Gran Paradiso v Italiji. Izredna okrnjenost vrste v preteklosti in dodatne ponovne naselitve so močno vplivale na genetsko sestavo populacije, kar je povzročilo znaten genetski zdrs in parjenje v sorodstvu na celotnem območju vrste. V podporo znanstveno utemeljenim ukrepom ohranjanja se vse pogosteje uporabljajo molekularne metode, vendar takšne analize niso vključevale populacij v Sloveniji. Da bi razumeli, kako je ponovno naseljevanje in nedavno upravljanje vplivalo na genetsko raznolikost vrste, smo analizirali nevtralne lokuse (delni fragment mitohondrijskega citokroma b, mtDNA) in adaptivni poglavitni histokompatibilnostni kompleks (MHC DRB ekson 2) alpskega kozoroga iz obeh slovenskih populacij (Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe). Rezultati so pokazali, da sta obe populaciji genetsko zelo osiromašeni, saj nosita le en haplotip mtDNA in en funkcionalni alel za MHC DRB ekson 2, Caib-DRB*01. Zato so potrebni nadaljnji ukrepi za ohranjanje, vključno s ponovno naselitvijo živali z drugačnim genetskim ozadjem. Vendar alpski kozorog v Sloveniji trenutno velja za tujerodno vrsto, kar zelo otežuje ukrepe za njegovo ohranitev in ogroža dolgoročno preživetje vrste. Znanstveniki in upravljavci populacij zato pozivajo politike/odločevalce, naj spremenijo status vrste v avtohtono in posledično omogočijo ponovno naselitev. Ti pozivi so podprti s predhodnimi arheološkimi podatki o obstoju kosti alpskega kozoroga v Julijskih Alpah in z dokazi o izraziti genetski osiromašenosti sedanjih populacij kozoroga, potrjenimi v tej študiji.
|