izpis_h1_title_alt

Starejša besedila kot vir za preučevanje zemljepisnih jezikovnih različkov
ID Orel, Irena (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (223,63 KB)
MD5: 832380C20D0C7C0B06A3FBD3BC0AD1BA
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://centerslo.si/simpozij-obdobja/zborniki/obdobja-26/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Nadnarečnost ali večnarečnost, značilni za izrazno podobo starejših besedil od prvega ohranjenega zapisa osnovnih molitev s konca 14. stoletja dalje, sta stalnici do uveljavitve splošnoslovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja. Stičnojezikovni, družbenozvrstni prostorski in prevodni vplivi so preoblikovali pisni jezik predknjižnega obdobja in knjižni jezik od 16. do 19. stoletja. Ugotovljenim narečnim vplivom kranjske gorenjske in dolenjske in primorske narečne skupine v srednjeveških priložnostnih zapisih se od 16. stoletja pridružijo še vplivi štajerske in panonske, ki so se izraziteje profilirali od srede 18. stoletja. Preplet narečnih in knjižnih prvin od 16. do 18. stoletja bo predstavljen na zvrstno različnih in vsebinsko sorodnih tiskanih in predvsem rokopisnih besedilih. Vprašanje, katere narečne prvine se lahko ohranjajo v knjižnem jeziku in katere opuščajo (npr. narečni refleksi fonemov v dolgih, kvantitetna in intenzitetna samoglasniška redukcija v kratkih in nenaglašenih zlogih, soglasniške premene), so posamezni avtorji reševali samostojno in sistematično, upoštevajoč knjižno izročilo ali sočasno slovnično normo, velikokrat pa tudi spontano in nedosledno, kar se kaže v jezikovni variantnosti in hiperkorekturah. Svetopisemski prevodi (Dalmatinov (1584) in skupinski katoliški (Japljev) prevod (1784–1802)) so jezikovno skrbneje oblikovani in izraziteje nadnarečni. Ker pisna besedila ne zrcalijo sestava krajevnih jezikovnih različkov, temveč le posamezne sestavine, lahko le časovno potrjujejo obstoj jezikovnih prvin in prinašajo tudi nove podatke k poznavanju razvoja jezika na vseh jezikovnih ravninah.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:slovenščina, zgodovina slovenskega jezika, slovenska dialektologija, starejša slovenska besedila, slovenska narečja, kranjski knjižni jezik, vzhodnoslovenski knjižni jezik, nadnarečnost, večnarečnost, 16.-19. st.
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2009
Št. strani:Str. 3-22
PID:20.500.12556/RUL-153395 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:811.163.6'28-112:811.163.6.6(091)"15/16"
COBISS.SI-ID:40991330 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:03.01.2024
Število ogledov:239
Število prenosov:16
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Slovenska narečja med sistemom in rabo
Uredniki:Vera Smole
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Znanstvena založba Filozofske fakultete
Leto izida:2009
ISBN:978-961-237-332-0
COBISS.SI-ID:248378368 Povezava se odpre v novem oknu
Naslov zbirke:Obdobja
Številčenje v zbirki:26

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
The supradialectal or multi-dialectal character of older texts, from the oldest surviving record of basic prayers from the end of the 14 th century onwards, was a constant until the establishment of the standard Slovene language in the mid-19 th century. Language contact, social variety, spatial and translation influences helped shape the written language of the pre-standard period and the standard language from the 16 th to the 19 th century. Identifiable dialect influences from the Upper and Lower Carniolan and Littoral dialect groups in medieval occasional texts are joined, from the 16 th century onwards, by Styrian and Pannonian influences, which took on a more distinct profile from the mid-18 th century. The mixing of dialect and standard language elements from the 16 th to the 18 th century will be presented through texts that are related in terms of content but varietally diverse, some of them printed but most in manuscript form. The question of which dialect elements can be preserved in the standard language and which abandoned (e.g. dialectal reflexes of phonemes in long syllables, quantitative and intensitive vowel reduction in short and unstressed syllables, consonant change) has been answered by some authors in an independent and systematic way, taking into account the standard language tradition or synchronous grammatical norms, but by others spontaneously and inconsistently, as can be seen in language variation and hyperorrectiveness. Bibilical translations (Dalmatin’s 1584 and Japelj’s Catholic translation 1764–1802) are more linguistically measured and more notably supradialectal. Because written texts do not reflect the composition of regional language variations, but rather only individual elements, they can only temporally confirm the existence of language elements and contribute new data to aid understanding of the development of language on every language level.

Ključne besede:Slovene language, history of the Slovene language, Slovene dialectology, older Slovene texts, Carniolan standard language, East Slovene standard language, supradialectal, multi-dialectal, 16.-19. century

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj