Učinki hlajenja na zdravljenje zvina gležnja: pregled literature : diplomsko delo

Zaverla, Tea (avtor), Jakovljević, Miroljub (mentor), Weber, Daša (komentor)

Uvod: Nenadna inverzija gležnja obremeni strukture okoli sklepa, kar povzroči lateralni zvin gležnja, ki je pogostejši kot medialni. Posledice so bolečina, oteklina, nestabilnost sklepa in izguba funkcije. Hlajenje je eden izmed terapevtskih postopkov pri zdravljenju akutnih poškodb mehkih tkiv. Z nižanjem temperature tkiva se lahko zmanjša bolečino, oteklino in mišični spazem, kar vpliva na zgodnejši začetek rehabilitacije akutnega zvina. Hlajenje po zvinu gležnja je torej sprejeta klinična praksa, kljub temu da se parametri uporabe med seboj razlikujejo. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda literature ugotoviti vpliv hlajenja na zdravljenje zvina gležnja. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo s pregledom literature. Literatura je bila iskana v angleškem jeziku v podatkovnih zbirkah PubMed, Science Direct, DiKUL in PEDro, v časovnem obdobju od leta 1976 do leta 2020. Uporabljene so bile naslednje ključne besede v angleškem jeziku: cryotherapy, ice therapy, ankle sprain, ankle. Rezultati: V analizo je bilo vključenih osem raziskav. V raziskavah so primerjali učinkovitost različnih tehnik hlajenja, kako čas med nastankom poškodbe in pričetkom hlajenja vpliva na okrevanje, različna trajanja hlajenja in učinkovitost hlajenja s še drugimi uveljavljenimi terapevtskimi postopki. V šestih raziskavah so poročali o pozitivnih učinkih hlajenja na zmanjšanje bolečine, otekline in izboljšanje funkcije gležnja po zvinu, kljub razlikovanju med parametri. Razprava in zaključek: Analiza rezultatov raziskav je pokazala, da hlajenje izboljša rezultate meritev, izbranih za oceno uspešnosti terapije. Na podlagi rezultatov raziskav naj hlajenje z ledenim obkladkom pri zvinu gležnja traja 20 minut, s hlajenjem je treba začeti v prvih 36 urah po nastanku poškodbe. Število hlajenj v enem dnevu med raziskavami variira, zato so na tem področju potrebne še dodatne raziskave. V večini raziskav so preiskovanci prejemali pridružene terapije, kar je lahko vplivalo na končni izid. V prihodnosti bo treba opraviti več raziskav z enotnimi definicijami stopenj posameznih poškodb ter določiti optimalne parametre, specifične za posamezne poškodbe gležnja.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: diplomska dela, fizioterapija, hlajenje, zvin gležnja, poškodba mehkih tkiv, terapija
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [T. Zaverla]
• Leto izida: 2020
• Št. strani: 32 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-153348
• COBISS.SI-ID: 27803907
• Datum objave v RUL: 22.12.2023

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The effects of cooling on ankle sprain treatment: literature review : diploma work

Izvleček

Introduction: A sudden inversion of the ankle loads the structures around the joint, causing a lateral ankle sprain, which is more frequent that medial ankle sprain. The consequences are pain, swelling, joint instability and loss of function. Cooling is one of the therapeutic procedures in the treatment of acute soft tissue injuries. By lowering the temperature of the tissue, pain, swelling, and muscle spasm can be reduced, leading to earlier inclusion in rehabilitation of acute ankle sprain. In the management of ankle sprain, cooling is therefore an accepted clinical practice, despite the fact that the parameters of use differ from each other. Purpose: The purpose of the thesis was to determine the effects of cooling on ankle sprain treatment. Methods: In thesis we used a descriptive method with a literature review. The literature was searched in English with following keywords: cryotherapy, ice therapy, ankle sprain, and ankle, using the following databases: PubMed, Science Direct, DiKUL and PEDro and time frame from 1976 to 2020. Results: Eight articles were included in the analysis. Authors were comparing the efficiency of different cooling techniques, how time between injury and beginning of cooling affects recovery, different durations of cooling and effectiveness of cooling with other established therapeutic methods. In six studies, authors have reported positive effects of cooling on reducing pain, swelling and improving ankle function after a sprain, despite differences in parameters. Discussion and conclusion: Analysis of results showed that cooling improved the results of measurements selected to assess the effectiveness of therapy. Based on the results, in case of an ankle sprain, cooling with ice pack should last 20 minutes and should be started within the first 36 hours after the injury. The number of cooling therapies in one day varies between articles, so further research is needed in this area. In most studies, subjects received additional therapies, which may have affected the outcome of treatment. It is necessary to perform more studies with uniform definitions of individual injuries and to determine the optimal parameters, specific to an individual ankle injury.

• Ključne besede: diploma theses, physiotherapy, cooling, ankle sprain, soft tissue injury, therapy