Magistrsko delo analizira okoljske vplive različnih tehnologij čiščenja odpadnih voda in načinov upravljanja v planinskih kočah s poudarkom na Koči pri Triglavskih jezerih, priljubljeni turistični destinaciji, ki se sooča z izzivi prekomernega vnosa hranil v bližnje Dvojno jezero. Z metodo analize življenjskega cikla (LCA) smo ovrednotili dva predlagana scenarija v primerjavi s sedanjim nepravilno delujočim sistemom čiščenja odpadnih voda. Upoštevali smo kategorije vplivov, kot so globalno segrevanje, poraba vode, evtrofikacija sladke vode, ekotoksičnost sladke vode in izraba fosilnih virov. Pri Scenariju I je predviden sodoben membranski filter, medtem ko so v scenariju II vključene robustne tehnologije, kot so suha stranišča in ratlinske čistilne naprave (RČN). Rezultati LCA so pokazali, da ima scenarij II manjši vpliv na okolje v vseh kategorijah vplivov, zlasti pri izrabi fosilnih goriv, kjer je vpliv scenarija I 25-krat večji od vpliva scenarija II. Analiza je pokazala pomen izbire materialov, saj so solarni paneli v scenariju I prispevali skoraj 60 % celotnega vpliva na sladkovodno ekotoksičnost v fazi gradnje. V obeh scenarijih imajo na okoljski odtis ključno vlogo puhala. Oba scenarija pozitivno vplivata na kategorijo vpliva porabe vode, kot posledica ponovne uporabe vode in uporabe suhih stranišč. Pri Scenariju II je velik pozitivni vpliv prihranka vode zmanjšal celoten okoljski vpliv sistema. Analiza je pokazala, da se je pri optimizaciji ravnanja z odpadnimi vodami v gorskih kočah potrebno osredotočiti na robustne tehnologije z minimalnimi potrebami po energiji. Po zgledu švicarskih koč, kjer se vse bolj uveljavlja vgradnja suhih stranišč in drugih energetsko učinkovitih rešitev, rezultati predlagajo podoben premik tudi za slovenske planinske koče.
|