V okviru raziskave smo preučevali možnosti uporabe daljinskega zaznavanja z brezpilotnimi letalniki za pridobivanje in izdelavo fotogrametričnih in LiDAR-izdelkov, ki se lahko uporabljajo pri analizah skalnih podorov in varovalnega gozda. Z namenom preverjanja prve raziskovalne hipoteze smo statistično ovrednotili uporabo neposrednega in posrednega georeferenciranja izravnave blokov fotografij, digitalnega modela površja in ortomozaikov. Rezultati kažejo, da s posrednim georeferenciranjem dosegamo točnejše fotogrametrične izdelke. Vendar pa bi se lahko neposredno georeferenciranje uporabljalo na reprezentativni ravni in v kombinaciji z manjšim številom talnih kontrolnih točk. V primeru druge raziskovalne hipoteze smo primerjali terenske meritve dimenzij in volumnov skalnih blokov z meritvami v fotogrametričnem in lidarskem oblaku točk, da bi preučili ali obstajajo razlike v modeliranju območij skalnih podorov. Med merilnimi metodami ni bilo statistično značilnih razlik pri dimenzijah in volumnih skalnih gmot, kot tudi ne pri modeliranju maksimalnega dosega skalnih blokov in maksimalne višine odboja skalnih gmot. Razlike pa so prisotne v primeru modelirane maksimalne kinetične energije. V okviru tretje raziskovalne hipoteze smo na podlagi multispektralnih posnetkov izračunali vegetacijske indekse in jih uporabili za prepoznavanje dreves, poškodovanih zaradi skalnih podorov. Ugotovili smo, da je poškodovana drevesa mogoče prepoznati tam, kjer so poškodbe stare vsaj eno leto. Razlikovanje med različnimi skupinami poškodb ni bilo mogoče; ugotovljena pa je bila visoka korelacija med vrednostmi vegetacijskih indeksov in velikostjo poškodbe glede na temeljnico drevesa.
|