Učinki kompresije s pomočjo elastičnega traku na poaktivacijsko potenciacijo stegenskih mišic : magistrsko delo

Šegula, Jure (avtor), Paravlić, Armin (mentor), Pajek, Maja (komentor)

Danes se za izboljšanje akutne športne zmogljivosti uporabljajo različne metode. Najnovejša med njimi je kompresija z elastičnim trakom, ki postaja vse bolj priljubljena tako z namenom izboljšanja zmogljivosti kot tudi za rehabilitacijo. Učinki kompresije z elastičnim trakom na športno zmogljivost niso jasno dokazani, vzrok za to pa lahko tiči v različnih uporabljenih metodologijah pri njeni uporabi. Zato je bil namen magistrskega dela raziskati učinke kompresije z elastičnim trakom, uporabljene na stegnu, na zmogljivost bilateralnega skoka z nasprotnim gibanjem (countermovement jump – CMJ) ter kontraktilne lastnosti stranske mogočne mišice (vastus lateralis – VL) in srednje mogočne mišice (vastus medialis – VM). V raziskavo smo vključili 19 rekreativnih športnikov (11 moških in 8 žensk, starih 23,10 ± 2,70 let). Merjenci so bili naključno razporejeni na dneve uporabe kompresije z elastičnim trakom (3 serije po 2 minuti kompresije, 2 minuti počitka med serijami) z vnaprej določenim eksperimentalnim (EKSP = 95,00 ± 17,40 mmHg) ali kontrolnim pritiskom (KON = 18,90 ± 3,50 mmHg). Prvi del meritev je bil opravljen pred in po ogrevanju. Sklop ogrevanja je vseboval 5 minut kolesarjenja, dinamične raztezne vaje in specifične vaje s poskoki. Drugi del meritev je potekal po uporabi kompresije z elastičnim trakom in je obsegal šest merilnih točk (0,5, 3, 6, 9, 12, 15 min). Kompresija stegna z elastičnim trakom je imela negativne učinke na čas mišičnega krčenja (contraction time – Tc) mišic VL (p < 0,01) in VM (p = 0,03), amplitudo prečnega odmika trebuha mišice (maximal radial displacement – Dm) mišic VL (p = 0,03) in VM (p < 0,01), višino CMJ (p < 0,01) in maksimalno moč odriva pri CMJ (p < 0,01), medtem ko pri hitrosti odriva pri CMJ ni prišlo do statistično pomembnih sprememb (p = 0,18). Te spremembe smo opazili samo pri interakciji s časom, torej po koncu intervencije, ne pa tudi glede na dodeljeno metodo kompresije in/ali pri interakciji skupine in časa meritev. Ugotovili smo, da je protokol kompresije z elastičnim trakom, ki smo ga uporabili v tej raziskavi, povzročil utrujenost in ne potenciranja. Zato so potrebne nadaljne raziskave, cilj katerih bi bil raziskati razmerje med odmerkom in odzivom različnih oblik aktivnosti predkondicioniranja na živčno-mišično funkcijo.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: kompresija z elastičnim trakom, poaktivacijska potenciacija, tenziomiografija, ishemično predkondicioniranje, skok z nasprotnim gibanjem
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: FŠ - Fakulteta za šport
• Leto izida: 2023
• PID: 20.500.12556/RUL-151932
• COBISS.SI-ID: 173250307
• Datum objave v RUL: 26.10.2023

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Tissue flossing effects on post-activation potentiation of thigh muscles

Izvleček

Today, different methods are used to improve acute sports performance. One of the new ones is tissue flossing, which is becoming increasingly popular for both performance enhancement and rehabilitation. The different methodologies used for the application of flossing band may be a reason that its effects on sports performance are not yet clearly proven. Therefore, the aim of our study was to investigate the effects of applying tissue flossing to the thigh on bilateral countermovement jump (CMJ) performance and contractile properties of the vastus lateralis (VL) and vastus medialis (VM) muscles. Nineteen recreational athletes (11 males and 8 females; aged 23.10 ± 2.70 yrs) were included in the study. Subjects were randomly assigned to days of elastic band compression application (3 sets of 2 min compression, 2 min rest between sets) with a predetermined experimental (EXP = 95.00 ± 17.40 mmHg) or control pressure (CON = 18.90 ± 3.50 mmHg). The first part of the measurements was performed before and after the warm-up. The warm-up consisted of 5 min of stationary cycling, dynamic stretching exercises and specific jumping exercises. The second part consisted of six measurements after the application of elastic band compression (0.5, 3, 6, 9, 12, 15 min). Tissue flossing showed negative effects on the contraction time (Tc) of the VL (p < 0.01) and VM (p = 0.03) muscles, the maximal radial displacement (Dm) of the VL (p = 0.03) and VM (p < 0.01), CMJ height (p < 0.01) and maximum CMJ take-off power (p < 0.01), whereas no statistically significant changes occurred in CMJ take-off velocity (p = 0.18). These changes were only observed for the interaction with time, i.e. after the intervention ended, but not for the assigned compression method and/or the interaction of group and time measurements. The elastic band compression protocol used in this study was found to induce fatigue rather than potentiation. Therefore, further studies are needed to investigate the dose-response relationship of different configurations of preconditioning activity on neuromuscular function.

• Ključne besede: tissue flossing, post-activation potentiation, tensiomyography, ischaemic preconditioning, countermovement jump