Zanimanje za študije, katerih cilj je povezati okolje in genetske znake, je ogromno. V primeru volka (Canis lupus) na severozahodu Severne Amerike obstajajo sosednje populacije v celinskih in obalnih habitatih, ki se razlikujejo po podnebju in prehranskih virih. Pretekle študije kažejo na razmeroma velik pretok genov med celinskimi populacijami volkov, vendar omejen pretok genov med celinskimi in obalnimi populacijami volkov. Obalni volkovi so genetsko izolirani in imajo poseben genomski profil. V študiji smo na podlagi 67171 označevalcev SNP preučili 152 genetskih profilov celinskih in obalnih populacij volkov. Poročamo o izstopajočih lokusih SNPjih, zaznanih med celinskimi in obalnimi populacijami, ki so povezani z geni za presnovo, nevronske, skeletne, zobne, imunske in kožne lastnosti. Razlike v genetskih profilih preučevanih populacij smo povezali z njihovimi okolji in ekologijo. Predstavljamo, da so odkriti selekcijski znaki povezani z morskimi paraziti in drugimi okužbami, presnovnimi in fiziološkimi prilagoditvami na potencialno večji vnos soli in maščob ter morfološkimi prilagoditvami, povezanimi s posebnostmi strategij iskanja hrane. Čeprav je treba te rezultate tolmačiti previdno, tudi zaradi sorodnih osebkov in netočnih lokacij vzorčenja, zagotavljajo dragocene informacije za načrtovanje ohranjanja ter prihodnje raziskave.
|