Ljudje smo vizualna bitja in že nevroznanost je dokazala, da vizualne komponente pomagajo hitreje razumeti vsebino verbalnih sporočil. To velja za vsa področja, vendar je še posebej pomembno za področje znanstvenih raziskav, kjer sta uspešna predstavitev novih odkritij ali jasna in razumljiva razlaga konceptov izjemnega pomena. Znanstveno raziskovanje je na tem področju v zadnjih tridesetih letih naredilo pomembne korake, saj je možnost razumevanja dognanj, do katerih znanstveniki pridejo z raziskovanjem, ne samo želena, temveč tudi nujna za demokratizacijo družbe in vlogo znanosti v njej.
Članek predstavi širši kontekst uporabe vizualnih komunikacij na področju digitalne humanistike, predstavi pomen vizualizacije ter njeno vpetost v številne tehnološke, družbene in teoretične tokove, ki ves čas vplivajo na razvoj novih strokovnih področij. Meje le-teh so vedno bolj zabrisane in večina uspešnih projektov, ki pomagajo vizualno predstavljati kompleksne vsebine, so interdisciplinarne narave. Ker oblikovalska orodja, ki so jih v preteklosti uporabljali profesionalci (umetniki, oblikovalci, arhitekti), v sodobnem delovnem okolju lahko in mora uporabljati vsak, vizualizacija pogosto ne doseže vseh potencialov, saj uporabniki orodij večinoma niso poučeni in izobraženi na področju vizualnega.
Analiza zbranega gradiva raziskovalnih projektov je v veliki meri odvisna od njegove dostopnosti, logične predstavitve ter jasnega, razumljivega in estetskega vizualnega jezika. To velja sploh za projekte, ki imajo kompleksne materiale, presegajo časovna obdobja, geografska področja in so že v osnovi raznoliki v svoji vizualni prezenci. Članek poskuša zato osvetliti možne vzpostavitve metodologije, ki lahko vpliva na vse interdisciplinarne vede, ki prispevajo v projekt. Povedano drugače, članek se ukvarja z metodološkimi pristopi, ki bi bili potrebni za optimalno predstavitev rezultatov projekta, in nakazuje smeri možnih izboljšav projekta, iz katerega izhaja, v prihodnosti.
|