izpis_h1_title_alt

Vrednotenje setve koruze z daljinskim zaznavanjem
ID Benedičič, David (Avtor), ID Vučajnk, Filip (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,31 MB)
MD5: EFA8F2B9830A8ECB8DCCB2659B560512

Izvleček
Uporaba brezpilotnih letalnikov v kmetijstvu se hitro povečuje. V Globodolu smo zasnovali poljski poskus z uporabo brezpilotnega letalnika DJI Phantom 4 Pro za meritve razdalj med rastlinami koruze v posameznih vrstah. Koruzo smo posejali s tremi hitrostmi setve, in sicer 6 km/h, 9 km/h in 12 km/h s podtlačno pnevmatsko sejalnico Amazone ED 4500-2 Special. Pri vsakem obravnavanju, katero predstavlja različno hitrost setve, so bile tri ponovitve, na katerih smo merili razdalje med rastlinami koruze v posameznih vrstah. Primerjali smo razdalje v vrsti, izmerjene bodisi s tračnim metrom bodisi z omenjenim brezpilotnim letalnikom. Na koncu smo opravili še analizo storžev in pridelek zrnja. Povprečna razdalja v vrsti je bila pri vseh treh hitrostih podobna in je znašala od 16,7 do 17,1 cm. Med razdaljami v vrsti, izmerjenimi ročno s tračnim metrom in brezpilotnim letalnikom, so bila majhna odstopanja oz. majhne absolutne razlike. Najmanjša razlika je bila pri hitrosti setve 9 km/h, in sicer 0,45 cm. Največji pridelek zrnja je bil pri hitrosti setve 12 km/h (6527 kg/ha). Med tremi hitrostmi setve ni bilo razlik v številu vrst na koruznem storžu, medtem ko je število zrn na storž znašalo med 395 in 418. Masa zrnja na storž je znašala od 110 do 118 g, medtem ko masa klasinca 11 do 12 g. Rezultati poskusa kažejo smiselno uporabo brezpilotnega letalnika pri meritvah razdalj med koruzami v vrsti, v primerjavi z ročnimi meritvami s tračnim metrom. Prav tako je glede na pridelek zrnja po obravnavanjih bolj priporočljiva večja hitrost setve koruze (9 km/h ali več) s podtlačno pnevmatsko sejalnico.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:brezpilotni letalnik, koruza, podtlačna sejalnica, razdalja v vrsti, pridelek
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/RUL-149257 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:163417603 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:06.09.2023
Število ogledov:1194
Število prenosov:67
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Evaluation of maize sowing with the use of remote sensing
Izvleček:
The use of drones in agriculture is rapidly increasing. A field trial was conducted in Globodol using the DJI Phantom 4 Pro field drone to measure plant spacing in maize. The trial was laid out at three planting speeds of 6 km/h, 9 km/h and 12 km/h using the Amazone ED 4500-2 Special vacuum maize planter. For each treatment, represented by different planting speeds, there were three replicates where planting distances were measured. We compared the planting distances measured with the handheld meter and with the field drone. At the end, ear analysis and grain yield were measured. The average plant spacing was similar at all three different speeds, ranging from 16.7 to 17.1 cm. There was little variation or absolute difference between plant spacing measured with the handheld meter and the field drone. The smallest difference occurred at a planting speed of 9 km/h, 0.45 cm. The greatest grain yield occurred at a planting speed of 12 km/h (6527 kg/ha). There were no differences in the number of rows per ear, while the number of grains per ear varied from 395 to 418. Grain mass per ear ranged from 110 to 118 g, while cob mass ranged from 11 to 12 g. The results show that the use of a field drone to measure planting distances is useful compared to manual measurement with a handheld meter. Also, a higher planting speed of 9 km/h or more is recommended in terms of grain yield and ear analysis with the vacuum maize planter.

Ključne besede:drone, maize, vacuum planter, plant spacing, yield

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj