izpis_h1_title_alt

Materinstvo in avtonomija ženske v romanih Gospa Judit Ivana Cankarja in Materinstvo Sheile Heti : diplomsko delo
ID Ule, Eva (Avtor), ID Kos, Matevž (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Zupan Sosič, Alojzija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (525,63 KB)
MD5: 2E6939E6EBB77FA026627906E74CA2B5

Izvleček
V diplomskem delu obravnavam romana Gospa Judit Ivana Cankarja in Materinstvo Sheile Heti, ki tematizirata avtonomijo odločitve, ali ženska želi postati mati ali ne. V prvem delu sem raziskovala sociološko-teoretične poglede na položaj ženske, njeno družbeno, družinsko in spolno vlogo v socialnozgodovinski perspektivi, pri čemer sem se osredotočila na spreminjanje pojmovanja in vloge materinstva. Ob ideji, da je ženska, ki ne želi postati mati, deviantna in v družbi razumljena kot nenormalna, sem nadalje razmišljala o ženski avtonomiji, spolnosti, hrepenenju in morali, ki jo našteti pojmi implicirajo. Pri tem sem se nanašala tudi na Nietzschejevo filozofijo hrepenenja in morale, ki je zaznamovala Cankarjevo literarno ustvarjanje in pojmovanje hrepenenja. V drugem, literarnoteoretskem delu sem na kratko zarisala teorijo romana, (avto)biografskost in postopek esejizacije, kakršnega lahko zasledimo v obeh obravnavanih delih. V tretjem, interpretativnem delu pa sem se posvetila analizi in primerjavi protagonistk. Obe namreč razmišljata o smislu, medsebojnih odnosih, poslanstvu, pomenu umetnosti, morali družbe in lastnem položaju znotraj nje s perspektive nekoga, ki je uvidel arbitrarnost svoje spolne, družbene in družinske vloge in se zato upira kategorizaciji in principom konvencionalnega življenja. Bistvena razlika med romanoma je obseg dvoma – ta je v romanu Sheile Heti veliko bolj konstitutiven, saj se celotna pripoved razvija ciklično okoli vprašanj, ki si jih zastavlja protagonistka, Judit pa materinstvo kategorično zavrne še pred začetkom romana. Čeprav sta romana nastala v različnih stoletjih in se je med njunima izidoma marsikaj spremenilo, kar je vidno zlasti v naboru možnosti družbenega in kariernega uveljavljanja ženske, se protagonistki soočata s podobnimi dvomi, stiskami in nestrpnimi odzivi okolice.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:slovenska književnost, kanadska književnost, Ivan Cankar, Gospa Judit, Sheila Heti, Materinstvo, ženske, družbena vloga, materinstvo, avtobiografskost, esejizacija
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[E. Ule]
Leto izida:2023
Št. strani:42 str.
PID:20.500.12556/RUL-147687 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:158647043 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.07.2023
Število ogledov:532
Število prenosov:124
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Motherhood and the autonomy of women in Ivan Cankar’s Miss Judit and Sheila Heti’s Motherhood
Izvleček:
In my thesis I discuss Ivan Cankar’s novel Miss Judit and Motherhood by Sheila Heti, which both deal with the autonomy of a woman’s decision whether or not to become a mother. In the first part of the thesis I explored sociological-theoretical perspectives on the position of women, their social, familial and gender roles in a socio-historical perspective, focusing on the changing conception and role of motherhood. Alongside the idea that a woman who does not want to become a mother is deviant and perceived as abnormal in society, I further reflected on women’s autonomy, sexuality, desire and the morality that these concepts imply. I also referred to Nietzsche’s philosophy of desire and morality, which influenced Ivan Cankar’s literary work and conception of desire. In the second, literary-theoretical part, I briefly outlined the theory of the novel, (auto)biography and the process of essayisation. In the third, interpretive part, I analysed and compared both protagonists. Both reflect on meaning, relationships, the meaning of art, morality of society and their own position within it from the perspective of someone who has realised the arbitrariness of their gender, social and familial roles and therefore resists the categorisation to which the principle of conventional life wants to confine them. The essential difference between the two novels is the extent of doubt – this is much more constitutional in Sheila Heti’s novel, as the whole narrative evolves cyclically around the questions posed by the protagonist, while Judit categorically rejects motherhood before the novel begins. Although the novels were written a century apart and much has changed between their publication, especially in the range of social and career options available to women, the protagonists face similar doubts, hardships and negative reactions from their surroundings.

Ključne besede:Slovene literature, Canadian literature, Ivan Cankar, Miss Judit, Sheila Heti, Motherhood, women, social role, motherhood, autobiography, essayisation

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj