izpis_h1_title_alt

Analiza izpustov iz termoelektrarn
ID ZRNEC, MIHA (Avtor), ID Čepin, Marko Tomaž (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,54 MB)
MD5: 337D78A8DF1032EC5D0D48800B47750E

Izvleček
Namen diplomskega dela je predstaviti izpustne pline ter merilne in čistilne naprave, ki jih imamo v termoelektrarnah. Navesti je treba tudi omejitvene zakone o izpustih in analizirati izpuste skozi zgodovino. Predstavil sem trend izpustov v okolici naših termoelektrarn v Sloveniji in tudi izpuste v ostalih evropskih državah ter drugod po svetu. V drugem poglavju so opisane značilnosti čistilnih naprav za odstranjevanje strupenih snovi, kot so: žveplov dioksid, dušikovi oksidi in trdni delci. Zajete so naprave, ki se najpogosteje uporabljajo pri termoelektrarnah. Predstavljene so tudi naprave za merjenje omenjenih plinov, ki so razporejene na različnih mestih v državi. Tretje poglavje vsebuje analize izpustov skozi zgodovino na posameznih merilnih mestih. Najprej so predstavljene uradne direktive o mejnih vrednostih izpustov dimnih plinov za Slovenijo, nato še za Evropo. V naslednjem podpoglavju se začnejo analize kakovosti zraka na navedenih merilnih mestih skozi zgodovino. Raziskava je najprej narejena za zrak v okolici termoelektrarne Šoštanj in v naslednjem podpoglavju še za celotno Slovenijo. Izkaže se, da je največji upad mogoče zaznati pri žveplovem dioksidu, precej manjši upad je pri dušikovih oksidih in trdnih delcih. Razlog pri zadnjih dveh je predvsem v tem, da so se izpusti iz termoelektrarn sicer zmanjšali, vendar so se po drugi strani precej povečali izpusti iz prometa, zato večjih zmanjšanj ni opaziti. Največ izpustov je mogoče opaziti na merilnih postajah v večjih mestih, kjer je veliko ljudi in prometa. V četrtem podpoglavju je narejena še raziskava izpustov v ostalih evropskih državah. Tudi tukaj so ugotovitve precej podobne. Zaradi učinkovitih razžvepljevalnih naprav so se izpusti žveplovega dioksida precej zmanjšali. Manjši, vendar še vedno kar velik upad je mogoče zabeležiti tudi pri dušikovih oksidih, medtem ko je pri trdnih delcih upad najmanjši. Ponekod so se izpusti trdnih delcev v zadnjih desetletjih celo povečali. Za vse zajete države sem naredil tudi preračun izpustov relativno na 100.000 prebivalcev in na površino 10.000 km2. Na koncu sledi kratko poglavje o onesnaževanju drugod po svetu. Izkazalo se je, da v večini razvitejših držav beležijo upad onesnaževanja. V manj razvitih državah (Afrika, Južna Amerika, Indija) se še vedno spopadajo z naraščanjem izpustov vseh treh škodljivih snovi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:termoelektrarna, izpusti, žveplov dioksid, dušikovi oksidi, trdni delci
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FE - Fakulteta za elektrotehniko
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/RUL-146756 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:255465315 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:12.06.2023
Število ogledov:760
Število prenosov:35
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysis of emissions from thermal power plants
Izvleček:
The aim of this thesis was to present exhaust gases as well as measurement and cleaning devices used in thermal power plants. An overview of the laws that limit emissions and analysis of emissions throughout history are also presented. I presented the trend of discharges in the vicinity of our thermal power plants in Slovenia, as well as discharges in other European countries and elsewhere in the world. In the second chapter are described characteristics of cleaning devices for the removal of toxic substances, such as sulfur dioxide, nitrogen oxides and solid particles. The devices most commonly used in thermal power plants and the devices used for monitoring and measurement of the afore mentioned substances and their distribution on various locations around the country are also presented. In the third chapter, analyses of emissions at individual measurement sites throughout history are presented, as well as official directives on limit values for flue gas discharges in Slovenia and in Europe. The chapter continues with air quality analysis at selected monitoring points throughout history. Firstly, the air in the vicinity of Šoštanj thermal power plant was analyzed and subsequently analysis included Slovenia as a whole, in the third subchapter. It turns out that the biggest decrease was seen in sulfur dioxide, while a minor decrease was registered for nitrogen oxides and solid particles. The latter is mainly due to the reduction of emissions from thermal power plants on the one side, but a significant increase of emissions from transport on the other, thus no major reductions could be observed. This can be mostly seen at monitoring stations in large cities with high density of people and traffic. A study of emissions in other European countries with similar findings is presented in the fourth subchapter. The discharge of sulfur dioxide has decreased significantly due to efficiency of desulfurization plants. A smaller, but still quite significant decrease can also be recorded for nitrogen oxides, while the reduction of solid particles was the smallest and in some places their discharge even increased over the last decades. For all of the covered countries I calculated emissions relative to 100.000 inhabitants and an area of 10.000 km2. The thesis concludes with a short chapter on pollution in the rest of the world. It turns out that most of the more developed countries are experiencing a decline in pollution. However, less developed countries (Africa, South America, India) are still experiencing rising emissions of all three pollutants.

Ključne besede:thermal power plant, emissions, sulfur dioxide, nitrogen oxides, solid particles

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj