Za aktualno razpravo o krizi demokracije so pomembni trdni epistemološki temelji za analizo volilnih rezultatov in manifestacije moči kot pristanka. V članku je predstavljen biopsihosocialni model hegemonije kot orodja za manifestacijo moči v človeškem umu. Koncept, kot ga je postavil Gramsci, je razvit s Foucaultovim razumevanjem moči kot represije ali samoumevnega ustvarjanja. Koncept je nadalje razvit v paradigmi utelešenega uma na temelju ugotovitev iz psihologije in nevroznanosti o procesih ustvarjanja spomina in ustvarjanja pomena, pri čemer je poudarjena vloga čustev
|