Doktorsko delo v izobraževanje književnosti vpeljuje model NDO (naracija, dialog, odzivanje), ki naj bi okrepil narativno zavzetost in spoznavanje identitete. Model NDO spodbuja dijake k izkustvenemu vključevanju v naracijo, dialog in odzivanje na besedilo. Med praksama pisanja/branja življenjske zgodbe (pripovedovanje) in branja/pisanja literarne zgodbe (odziv) se jaz kot narativni sporazumeva z besedilom kot narativnim. Branje/pisanje literarne zgodbe in pisanje/branje življenjske zgodbe sta primera poetične igre po načelu, ki je posledica interakcije produktivne in ustvarjalne imaginacije. Med dejanjem branja model NDO omogoča posredovanje med svetom besedila in svetom bralca, ki je bil konceptualiziran kot dijakova narativna identiteta, tako da spodbuja dijake k intertekstualnemu povezovanju literarnih besedil z lastnimi življenjskimi zgodbami. Ugotovljeno je, da so te osebno relevantne povezave pogoj za možnost akomodativnega in transformativnega spoznavanja identitete. Z mešano kvantitativno-kvalitativno kvazi-eksperimentalno raziskavo smo raziskovali učinke modela NDO na bralne usmeritve, način pozornosti, načine bralne zavzetosti in bralne rezultate dijakov višjih letnikov gimnazije. V kvantitativni študiji je bilo v eksperimentalni skupini ugotovljeno statistično pomembno povečanje rezultatov literarnega odziva (usmerjenost k vpogledu, premik pozornosti, doživljajska in analitična zavzetost, uvid v samega sebe). Poleg tega so se samoocene udeležencev med eksperimentalno in kontrolno skupino pomembno razlikovale, kar ponovno kaže na to, da je model NDO pri dijakih povečal preusmerjanje pozornosti, spodbudil njihovo narativno zavzetost in sprožil samoopazovanje, medtem ko pri običajnem izobraževanju književnosti ni. Kvalitativna analiza podatkov na osnovi intervjujev, opazovanja in artefaktov je pokazala, da so bile pri dijakih, ki so se učili na osnovi medela NDO, spodbujene učne prakse naracije (pisanje/branje življenjske zgodbe), odzivanja (branje/pisanje literarne zgodbe) in dialoga. Poleg tega so udeleženci doživeli vpogled vase in vpogled v drugega, saj so bili spodbujeni k sodelovanju z literarnimi besedili v kontekstu svojih osebnih identitet.
|