V visokoentropijskih spojinah je vključen koncept največjega nereda, t. i. entropije. Le-te so bile najprej, v okviru prve generacije visokoentropijskih spojin, narejene kot enofazne trdne raztopine, toda dandanes se raziskave usmerjajo v razvoj t. i. druge generacije visokoentropijskih spojin – neekvimolarnih večfaznih zlitin.
V tej doktorski disertaciji bodo predstavljene fizikalne lastnosti kositrovih zlitin. Z nizkim tališčem (505,06 K) in visokim vreliščem (2876 K) se kositer s precejšnjo temperaturno razliko med obema temperaturama zelo razlikuje od preostalih elementov. Na splošno se kositer zelo slabo meša s preostalimi elementi in tako spodbuja fazno segregacijo, zato je popoln kandidat za vzpostavitev zlitin z večfazno strukturo.
Posebej smo se osredotočili na raziskavo šestih vzorcev: ternarne HfTiZr, kvaterne HfTiZrSn in štiri pentarne HfTiZrSnM (M = Fe, Ni, Cu, Nb) spojine. Samo spojina, ki ni vsebovala kositra, se je uredila v enofazno trdno raztopino, medtem ko so preostale kositrove spojine formirale dvofazne (samo HfTiZrSnNb) ali štirifazne strukture.
Preiskali smo, kako kemijski in strukturni nered vplivata na fizikalne lastnosti, na primer na superprevodnost. Vrhovi izmerjene toplotne kapacitete in upad upornosti so se pri superprevodnih vzorcih pojavili na precej širokem temperaturnem območju, kar nakazuje na to, da Cooperjevi pari ne nastanejo naenkrat. Superprevodne faze namreč sestavljajo nanoregije, ki se med sabo razlikujejo v kritičnih temperaturah.
Analizirali smo magnetne lastnosti vseh vzorcev, toda samo magnetizem zlitine HfTiZrSnNb smo preučili v superprevodnem stanju. Kritični tok, ki smo ga določili preko Beanove metode, je presegel karakteristični kritični tok NbTi superprevodnika tudi za 4 velikostne rede. Dodatno smo ocenili učinek dodajanja mehaničnega pritiska z magnetnimi meritvami vse do 1,4 GPa.
Izvedli smo prvikrat objavljeno vrstično tunelsko spektroskopijo superprevodne visokoentropijske spojine, s katero smo raziskovali nehomogenost na atomski ravni. S spektroskopskim skeniranjem površine dvofaznega HfTiZrSnNb vzorca smo odkrili superprevodne vrzeli, ki so se med sabo precej razlikovale. To nakazuje, da je vzorec tipični predstavnik »umazanih« superprevodnikov tipa BCS.
|