izpis_h1_title_alt

Analiza naslavljanja žensk v izbranih uradovalnih besedilih : diplomsko delo
ID Rakovec, Andreja (Avtor), ID Rozman, Tadeja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (612,72 KB)
MD5: 0EE88B888D06F33FC4F6E5C6029F9B4D

Izvleček
Diplomsko delo Analiza naslavljanja žensk v izbranih uradovalnih besedilih opisuje, ali se v uradovalnih besedilih upošteva spolno občutljiva raba jezika. Podrobneje smo si ogledali izbrane primere odločb, zapisnikov in zaposlitvene oglase. V analizi smo se osredotočili na naslavljanje žensk, predvsem pri nagovoru in ženskih nazivih. Ugotovili smo, da je pri odločbah v večini primerov po potrebi uporabljen ženski spol in spolno nevtralni jezik. V zapisnikih so v večini ženske naslovljene v ženski spolni obliki, vendar se še vedno pojavljajo primeri, kjer so naslovljene v moški spolni obliki. Zaposlitveni oglasi pa so v večini primerov še vedno napisani v moški spolni obliki, skoraj pri vseh zaposlitvenih oglasih pa je navedena oblika M/Ž, ki naj bi pomenila, da sta k prijavi na razpisano delovno mesto vabljena oba spola. Zaposlitveni oglasi so še vedno napisani v moški generični obliki, ki velja za oba spola. V kratki anketi smo povprašali osebe ženske spola, če je zanje moteče oziroma ali sploh opazijo, da so nagovorjene, naslovljene v moški spolni obliki, in ali se počutijo enako motivirane za prijavo na razpisano delovno mesto, kadar je ta napisana v moški spolni obliki. Analiza je pokazala, da večino anketirank moti, kadar so nagovorjene in naslovljene v moški spolni obliki, pri zaposlitvenih oglasih pa se v večini ne počutijo enako motivirane za prijavo. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da se kljub enakopravnosti in večji vključenosti žensk še vedno pojavljajo stereotipne predstave o ženskah, neenake obravnave v predstavitvah poklicev in nepravilno nazivanje in nagovarjanje v primerih, ko bi bilo treba uporabiti spolno vključujoči jezik. Opozoriti želimo, da je upoštevanje spolno vključujoče rabe jezika odvisno predvsem od znanja, prepričanja in jezikovne kultiviranosti posameznikov, saj ti z rabo in izbiro jezikovnih sredstev vplivajo na naslovnika.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:neenakopravnost, jezik, seksizem, naslavljanje žensk, spolno občutljiva raba jezika.
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FU - Fakulteta za upravo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[A. Rakovec]
Leto izida:2023
Št. strani:X, 53 str.
PID:20.500.12556/RUL-144982 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:342.725-055.2(497.4)(043.2)
COBISS.SI-ID:155946243 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.03.2023
Število ogledov:963
Število prenosov:124
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysis of addressing women in selected administrative texts
Izvleček:
The thesis Analysis of the addressing women in selected administrative texts describes whether the gender – sensitive use og language is taken into account in the administrative texts we have chosen for analysis. We took a closer look at selected examples of decisions, minutes and job advertisements. In the analysis, we focused on addressing women, especially on addressing and title women. We found that in the decisions, where it is necessary, in most cases the female gender and gender – neutral language are used. In the minutes, women are mostly referred to in the feminine form, but there are still cases where they are referred to in the masculine form. In most cases, job advertisements are still written in the masculine form, and almost all job advertisements use the form M/F, which should mean that both genders are invited to apply for the advertised position. Job ads are still written in a male generic form that applies to both sexes. In a short survey, we asked women if it bothers them, or if they notice at all, when they are addressed, referred to in the masculine form, and whether they feel equally motivated to apply for an advertised position when it is advertised in the masculine form. The analysis showed that the majority of female respondents find it bothersome, when they are addressed and referred to in the masculine form, and in most job advertisements they do not feel equally motivated to apply From the findings, we can still conclude that despite eqaality and greater inclusion of women, stereotypical representations of women and unequal treatment in representations of professions and incorrect naming and addressing in cases where it would be necessary to use gender – sensitive language still occur. We would like to point out that the consideration of gender – inclusive use of language depends mainly on the knowledge, beliefs and linguistic cultivation of individuals, since they influence the addressee through the use and choice of linguistic means.

Ključne besede:inequality, language, sexism, addressing women, gender sensitive language use.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj