izpis_h1_title_alt

O (raz)vrednotenju znanja v kontekstu splošne izobrazbe
ID Jazbinšek, Katarina (Avtor), ID Kovač Šebart, Mojca (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1017,23 KB)
MD5: 4638B1D52ED6C3E745B92B453572CC48

Izvleček
V magistrski nalogi predstavljamo problematiko sprememb pojmovanja znanja ter njihovega vpliva na naša pričakovanja glede vrste in kakovosti znanja, ki naj bi ga usvajali v splošnoizobraževalni obvezni šoli. Uvodoma zasledujemo zgodovinski razvoj koncepta splošne izobrazbe in splošnoizobraževalnega znanja, da bi odgovorili na vprašanje, kako se je skozi zgodovino oblikovalo soglasje o osnovnih značilnostih splošne izobraženosti ter o vlogi znanja v procesu splošnega izobraževanja. Utemeljiti skušamo emancipacijski potencial splošnoizobraževalnega znanja kot znanja, ki je vrednota na sebi. V tem okviru utemeljujemo, da je treba v splošnem (zlasti osnovnošolskem) izobraževanju vztrajati pri vsebinah, ki v svoji abstraktnosti presegajo neposredno »življenjsko« uporabnost in izkušenjsko zamejenost učencev, saj je njihov končni cilj, da učence čim splošneje poučijo o svetu ter jih na ta način osvobajajo partikularnosti njihovih osebnih okoliščin in interesov. V nadaljevanju odgovarjamo na vprašanji, ali še lahko trdimo, da obstaja družbeni dogovor o pomenu splošne izobraženosti in temeljni vlogi v obveznem splošnem izobraževanju, ter ali je znanje v pedagoški stroki in širši javnosti pripoznano kot vrednota na sebi. Pokažemo, da se v neskladju z opisanim »humanističnim« oziroma »tradicionalnim« konceptom znanja vedno bolj vzpostavlja »individualistično« prepričanje, da človek obstaja neodvisno od znanja ter da je splošno abstraktno znanje nekaj represivnega. Nato utemeljujemo, da odmik od humanističnega pojmovanja splošne izobrazbe in znanja omogoča vstop ekonomske logike v splošnoizobraževalni program, ki več ne sledi formalno zastavljenemu cilju formiranja avtonomne, splošno izobražene osebnosti. Zatem preučimo povezavo med opisanimi konceptualnimi premiki v pojmovanju splošne izobraženosti in znanja ter spremembami v pojmovanju vloge učitelja kot nosilca vednosti in s tem učiteljeve avtoritete. Problematiziramo ideologijo poučenjenja, ki jo razumemo kot skrajno individualističen pogled na pedagoški proces, kjer je poučevanje zgolj še podpiranje ali pospeševanje samostojnega učenja učencev, znanje stvar individualne konstrukcije, učitelj pa nič več ne zavzema mesta avtoritete kot nosilec znanja. V sklepnem delu naloge odgovarjamo na vprašanje, ali se znatni konceptualni premiki v razumevanju znanja in njegove vloge v obveznem splošnem izobraževanju odražajo v uradnih dokumentih slovenske šolske politike. Analiza delovnega dokumenta Urada za razvoj in kakovost izobraževanja MIZŠ Pogled na izzive slovenske vzgoje in izobraževanja, ki naj bi naslavljal ključne izzive sodobnega šolstva, pokaže, da se tudi odločevalci na področju slovenske šolske politike vse premalo zavedajo, da bo prihodnje generacije nemogoče splošno izobraziti ter oblikovati v avtonomne, kritične in moralne posameznike, če vednosti ne bomo več cenili in vrednotili same po sebi. Znanje kot vrednota na sebi je v dokumentu potisnjeno v ozadje, prevladujejo problematične ekonomistične in individualistične konceptualizacije znanja, za katere smo v nalogi dokazovali, da so v nasprotju s ključnimi cilji obveznega splošnega izobraževanja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:znanje kot vrednota, cilji osnovne šole, splošnoizobraževalno znanje, abstraktno znanje, individualizacija pedagogike, ekonomizacija pedagogike
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/RUL-144775 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:12.03.2023
Število ogledov:736
Število prenosov:114
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:On (De)Valuation of Knowledge in Liberal Education
Izvleček:
In the master's thesis, we present the problem of changes in the concept of knowledge and their impact on our expectations regarding the type and quality of knowledge that should be acquired within the compulsory general education school. In the introduction, we trace the historical development of the concept of general education and general education knowledge to answer the question of how a consensus on the basic characteristics of general education and the role of knowledge in the process of general education was formed throughout history. We try to substantiate the emancipatory potential of general education knowledge as knowledge that has value in itself. In this context, we argue that it is necessary to insist on content that, in its abstractness, goes beyond the direct "everyday life" usefulness and experiential limitation of students in general education (especially in the basic school), since their ultimate goal is to teach students about the world as generally as possible and to thereby free them from the particularities of their personal circumstances and interests. Thereafter, we answer the questions of whether we can still claim that there is a social agreement on the importance of general education and its fundamental role in compulsory general education and whether knowledge is recognized by the teaching profession and the general public as a value in itself. We show that in disagreement with the described "humanistic" or "traditional" concept of knowledge, the "individualistic" belief that a human exists independently of knowledge is being increasingly established and that general, abstract knowledge is something repressive. We later argue that the departure from the humanistic conception of general education and knowledge enables the entry of economic logic into the general education program, which no longer follows the formally set goal of forming an autonomous, generally educated personality. Furthermore, we examine the connection between the described conceptual shifts in the conception of general education and knowledge and the changes in the conception of the teacher's role as a bearer of knowledge and thus the teacher's authority. We problematize the ideology of learnification, which we understand as an extremely individualistic view of the pedagogical process, where teaching is merely supporting or promoting the independent learning of students, knowledge is a matter of individual construction, and the teacher no longer occupies the position of authority as a bearer of knowledge. In the final part of the thesis, we answer the question of whether significant conceptual shifts in the understanding of knowledge and its role in compulsory general education are reflected in the official documents of the Slovenian school policy. The analysis of the working document of the Office for the Development and Quality of Education of the Ministry of Education, Culture, Sports and Science, “A look at the challenges of Slovenian education and training”, which is supposed to address the key challenges of modern education, shows that even the decision-makers in the field of Slovenian school policy are not fully aware that it will be impossible to educate future generations in general and form into autonomous, critical and moral individuals if knowledge will no longer be appreciated as a value in itself. Knowledge as a value in itself is relegated to the background in the document, problematic economic and individualistic conceptualizations of knowledge prevail, which we proved in the thesis to be in conflict with the key goals of compulsory general education.

Ključne besede:knowledge as a value, basic school goals, general education knowledge, abstract knowledge, individualization of pedagogy, economization of pedagogy

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj