Elektronska gostota na tomogramu je normalizirana v Hounsfieldovih enotah, oz. CT-številih. Za določitev elektronske gostote se uporablja eksperimentalno dobljena CT-ED krivulja. Zveza med CT-številom in elektronsko gostoto snovi je odvisna od pospeševalne napetosti. V radioterapiji večinoma uporabljamo zvezo med CTštevilom in elektronsko gostoto snovi, dobljeno pri 120 kV, kar bolj ali manj ustreza večini primerov. Pomembna izjema so pediatrični bolniki. Pogosto jih slikamo pri nižjih pospeševalnih napetostih (70 kV ali 80 kV), kar po eni strani pripomore k boljši ločljivosti anatomskih struktur, po drugi pa k nekoliko manjši prejeti slikovni absorbirani dozi. Kljub temu se pri načrtovanju zdravljenja uporablja standardna pretvorbena tabela med CT-številom in elektronsko gostoto, zaradi česar je za materiale ali tkiva z večjo elektronsko gostoto CT-številu dodeljena nepravilna (previsoka) elektronska gostota. Dozimetrični vpliv te napake je bil izračunan v tej študiji. V raziskavo so bili vključeni pediatrični bolniki, mlajši od 14 let, zdravljeni na Oddelku za teleradioterapijo Onkološkega inštituta v Ljubljani. V skupini je bilo 32 bolnikov. Zbrani so bili primeri pediatričnih bolnikov, posnetih s skenerji Siemens Somatom Definition AS in Philips Brilliance Big Bore, njihove CT slike pa so bile izvožene in anonimizirane. Tabele CT-ED za različne pospeševalne napetosti so bile pridobljene z meritvami na fantomih. Napisan je bil računalniški program za branje slik v formatu DICOM in njihovo korekcijo glede na različne pospeševalne napetosti (80, 90, 100 in 120 kV). Spremenjene CT slike smo uvozili v sistem za načrtovanje obsevanj, vanje preslikali obstoječi načrt kliničnega obsevanja in izračunali prostorsko porazdelitev absorbirane doze. Prostorske porazdelitve absorbirane doze za vsakega bolnika (dejansko uporabljene in izračunane na 120 kV) so bile izvožene in anonimizirane. Na koncu so bile analizirane razlike v absorbirani dozi, izračunani na originalni in spremenjeni CT sliki. Za nizke gostote do 1.1 g/cm3 so bile ugotovljene razlike v Hounsfieldovih enotah (HU) od 0–3%, toda za gostote v območju nad 1.1 g/cm3 so bile HU razlike, kot funkcija pospeševalne napetosti rentgenske cevi, do 31%. Največja izračunana razlika v absorbirani dozi v tumorju (tj. planirnem tarčnem volumnu) je bila manjša od 1 %, v kritičnih organih pa manj kot 2.2 %. Od tod sledi, da napaka zaradi uporabe neustrezne CT-ED pretvorbene krivulje ne vpliva kritično na dozno porazdelitev.
|