Vloga reflektivne prakse za implementacijo na dokazih podprte zdravstvene nege v prakso : magistrsko delo

Krajnc, Filip (avtor), Kvas, Andreja (mentor), Kavčič, Tina (komentor), Kavčič, Matic (recenzent)

Uvod: Za premostitev številnih vrzeli med teorijo in prakso zdravstvene nege mora delo medicinskih sester temeljiti na dokazih. Implementacija z dokazi podprte prakse je temelj izboljševanja kakovosti zdravstvene obravnave. Za uspešno implementacijo z dokazi podprte prakse je medicinske sestre potrebno opolnomočiti z znanjem kritične presoje dokazov in njihove uporabe pri pacientu, pri čemer medicinskim sestram pomaga znanje reflektivne prakse. Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti vlogo reflektivne prakse pri implementaciji z dokazi podprte prakse. Metode dela: Po deskriptivnem pregledu literature je bila za zbiranje podatkov uporabljena kvantitativna neeksperimentalna metoda raziskovanja. Spletno anketiranje je bilo izvedeno s pomočjo kombinacije dveh že validiranih vprašalnikov – Vprašalnik implementacije z dokazi podrte prakse in Vprašalnik reflektivne prakse, s katerim ugotavljamo uporabo štirih vidikov reflektivne prakse in zadovoljstvo pri delu. Vzorec v raziskavi je neslučajni in priložnostni. V raziskavi je sodelovalo 202 diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov. Za testiranje hipotez smo uporabili deskriptivno statistiko ter parametrične in neparametrične statistične teste. Meja za statistično značilnost je bila postavljena pri p < 0,05. Rezultati: Delo medicinskih sester najpogosteje temelji na podlagi nacionalno izdelanih smernic. Največkrat uporabljena vidika reflektivne prakse sta refleksija z drugimi in samoocenjevanje. Implementacija z dokazi podprte prakse se pozitivno in zmerno visoko povezuje z vsemi vidiki reflektivne prakse (p < 0,05). Pogostejša implementacija z dokazi podprte prakse je povezana z višjo stopnjo izobrazbe (F = 15,99; p < 0,05), višjo vključenostjo v raziskave (F = 41,83; p > 0,05) ter poznavanjem modelov z dokazi podprte prakse (t = 5,66; p < 0,05). Medicinske sestre, ki pogosteje implementirajo z dokazi podprto prakso in pogosteje uporabljajo reflektivno prakso so pri svojem delu tudi bolj zadovoljne (F = 18,91; p < 0,05; F = 24,71; p < 0,05). Razprava in zaključek: Samoocena medicinskih sester je pokazala, da je za uspešno implementacijo z dokazi podprte prakse in višjo uporabo reflektivne prakse potrebno poznavanje in usklajeno delovanje vseh dejavnikov, povezanih z obema konceptoma. Podpirati moramo vzpostavitev strategij in ukrepov na nacionalni in mednarodni ravni, ki bodo spodbujali tako izobraževanje v zdravstveni negi kot tudi vzpostavitev organizacijske klime, ki bo dajala pomen kakovostni uporabi obeh konceptov v praksi.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: magistrska dela, zdravstvena nega, klinična praksa, refleksija, implementacija, medicinske sestre
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [F. Krajnc]
• Leto izida: 2022
• Št. strani: 66 str., [10] str. pril.
• PID: 20.500.12556/RUL-143639
• UDK: 616-083
• COBISS.SI-ID: 136241411
• Datum objave v RUL: 05.01.2023

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The role of reflective practice for implementation of evidence-based nursing in practice : master thesis

Izvleček

Introduction: To bridge manifold gaps between nursing theory and practice, the work of nurses should be evidence-based. The implementation of evidence-based practice is the cornerstone of improving the quality of nursing care. The successful implementation of evidence-based practice requires nurses to be empowered with the skills to estimate the evidence and apply it to the patient critically. In doing this, they should be supported by their knowledge of the reflective practice. Purpose: The purpose of this master thesis is to identify the role of reflective practice in the implementation of evidence-based practice. Methods: Preceded by a descriptive literature review, a quantitative non-experimental research method was used to collect data. An online survey was conducted using a combination of two previously validated questionnaires – Evidence Based Practice Implementation scale and Reflective Practice Questionnaire to determine the use of four aspects of reflective practice and job satisfaction. A non-random and convenience sample was used to conduct the survey. 202 registered nurses participated in the survey. Descriptive statistics and parametric and non-parametric statistical tests were used to test the hypotheses. The threshold for statistical significance was set at p < 0.05. Results: Nurses' work is most often based on nationally produced guidelines. The most frequently used aspects of reflective practice are a reflection with others and self-assessment. The implementation of evidence-based practice is positively and moderately associated with all aspects of reflective practice (p < 0,05). More frequent implementation of evidence-based practice is associated with higher level of education (F = 15,99; p < 0,05), higher involvement in research (F = 41,83; p > 0,05), and familiarity with evidence-based practice models (t = 5,66; p < 0,05). Nurses who more often implement evidence-based practice and use reflective practice also have higher job satisfaction (F = 18,91; p < 0,05; F = 24,71; p < 0,05). Discussion and conclusion: Nurses' self-assessment showed that successful implementation of evidence-based practice and higher use of reflective practice requires knowledge and coordination of all factors associated with both concepts. Furthermore, the establishment of strategies and actions at national and international levels should be supported which will in turn promote nursing education and create an organizational climate that gives importance to the quality application of both concepts in practice.

• Ključne besede: master theses, nursing care, clinical practice, reflection, implementation, nurses