V sedanjem transnacionalnem svetu, ki je poln transmigrantov ima hrana in vse povezano z njo novo, hibridno vlogo. V procesu tranformacije kulturne identitete transmigrantov pri kateri je hrana ključen element, lahko priprava in poraba hrane, ki sta pogosto posledica reflektivne nostalgije po definiciji Svetlane Boym, delujeta kot most med domačo in gostujočo deželo. Vendar pa, če po eni strani transmigrantska hrana lahko vključuje, lahko tudi izključuje, ker poglablja občutke razseljenosti in nepripadnosti, s katerimi se eksilanti pogosto spopadajo in jih tako dela Druge. Aleksandar Hemon se v svojih delih pogosto ukvarja s subjektivitetami eksilantov in transmigrantov v transnacionalni sedanjosti. Članek analizira kako transmigranti v treh Hemonovih delih: “Blind Jozef Pronek and Dead Souls”, “Family Dining” in My Parents: An Introduction/This Does Not Belong to You doživljajo hrano in vse v povezavi z njo in kakšno vlogo imajo kulinarične prakse v procesu oblikovanja novih, fluidnih in hibridnih identitet v liminalnem Tretjem prostoru Homija Bhabhe.
|