How the Covid-19 pandemic was experienced by Slovenian and German adolescents with specific learning difficulties

Javornik, Karmen (avtor), Kavkler, Marija (avtor), Lychatz, Sven (avtor), Košak Babuder, Milena (avtor)

The spring phase of the pandemic made the education of adolescents with specific learning difficulties (SpLD) challenging. In the present study, which included 122 adolescents with SpLD (50% from Slovenia, 50% from Germany), we investigated how Slovenian and German adolescents with SpLD perceived and solved some of the challenges of distance learning. The study data were collected with two online questionnaires (in Slovenian and German, respectively). Slovenian adolescents were statistically significantly more likely than German adolescents to mention problems with attention, the importance of multisensory learning, and the importance of being able to choose the time to learn, as well as psychosomatic problems. Slovenian adolescents had more experiences with praise from teachers during the pandemic and they also mentioned more issues with the transition to distance learning and the use of information and communication technology. Younger adolescents had more parental help. Male adolescents were more likely to report that they did not have the right spatial conditions for learning. German adolescents spent more time chatting on social media and experienced less support for learning. Female adolescents were more likely to express fear of the pandemic and a lack of learning support, while male adolescents across the sample missed their peers more. Most of the respondents came from families in which the pandemic did not cause serious material and spatial problems, but German adolescents were statistically significantly less likely to feel these consequences. According to the respondents, the spatial and material conditions were similar in both countries.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: adolescents, Covid-19, distance learning, pandemic, specific learning difficulties
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2022
• Št. strani: Str. 243-265
• Številčenje: Vol. 12, no. 3
• PID: 20.500.12556/RUL-142093
• UDK: 376-056.47:004(497.4:430)
• ISSN pri članku: 1855-9719
• DOI: 10.26529/cepsj.1140
• COBISS.SI-ID: 84293891

Avtorske pravice

Podatek o licenci CC BY 4.0 je naveden na pristajalni strani članka (glej zgoraj izvorni URL). (Datum opombe: 17. 9. 2025)

• Datum objave v RUL: 27.10.2022

Gradivo je del revije

• Naslov: CEPS journal : Center for Educational Policy Studies journal = revija Centra za študij edukacijskih strategij
• Založnik: Založba Univerze v Ljubljani = University of Ljubljana Press
• ISSN: 1855-9719
• COBISS.SI-ID: 252707584

Licence

• Licenca: CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
• Opis: To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Kako so pandemijo covida-19 doživljali slovenski in nemški mladostniki s specifičnimi učnimi težavami

Izvleček

V spomladanski fazi pandemije je bilo izobraževanje mladostnikov s specifičnimi učnimi težavami (SUT) zahtevno. V raziskavi, v kateri je sodelovalo 122 mladostnikov s SUT (50 % iz Slovenije, 50 % iz Nemčije), smo ugotavljali, kako slovenski in nemški mladostniki s SUT zaznavajo in rešujejo nekatere izzive učenja na daljavo. Raziskovalne podatke smo zbrali z dvema spletnima vprašalnikoma (v slovenskem oziroma nemškem jeziku). Slovenski mladostniki so statistično značilno pogosteje kot nemški navajali težave s pozornostjo, pomen multisenzornega učenja in možnosti izbire časa za učenje ter psihosomatske težave. Slovenski mladostniki so imeli več izkušenj s pohvalami učiteljev med pandemijo, omenjali pa so tudi več težav s prehodom na učenje na daljavo in uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Mlajši mladostniki so imeli več pomoči staršev. Mladostniki moškega spola so pogosteje poročali, da niso imeli ustreznih prostorskih pogojev za učenje. Nemški mladostniki so več časa preživeli ob klepetu na družbenih omrežjih in doživeli manj podpore pri učenju. Mladostnice so pogosteje izražale strah pred pandemijo in pomanjkanje podpore pri učenju, medtem ko so mladostniki v celotnem vzorcu bolj pogrešali vrstnike. Večina anketirancev je prihajala iz družin, v katerih pandemija ni povzročala resnih materialnih in prostorskih težav, vendar so nemški mladostniki statistično značilno redkeje občutili te posledice. Po mnenju anketirancev so bili prostorski in materialni pogoji v obeh državah podobni.

• Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, specifične učne težave, učenje na daljavo, Slovenija, Nemčija, pandemija, mladostniki