V spomladanski fazi pandemije je bilo izobraževanje mladostnikov s specifičnimi učnimi težavami (SUT) zahtevno. V raziskavi, v kateri je sodelovalo 122 mladostnikov s SUT (50 % iz Slovenije, 50 % iz Nemčije), smo ugotavljali, kako slovenski in nemški mladostniki s SUT zaznavajo in rešujejo nekatere izzive učenja na daljavo. Raziskovalne podatke smo zbrali z dvema spletnima vprašalnikoma (v slovenskem oziroma nemškem jeziku). Slovenski mladostniki so statistično značilno pogosteje kot nemški navajali težave s pozornostjo, pomen multisenzornega učenja in možnosti izbire časa za učenje ter psihosomatske težave. Slovenski mladostniki so imeli več izkušenj s pohvalami učiteljev med pandemijo, omenjali pa so tudi več težav s prehodom na učenje na daljavo in uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Mlajši mladostniki so imeli več pomoči staršev. Mladostniki moškega spola so pogosteje poročali, da niso imeli ustreznih prostorskih pogojev za učenje. Nemški mladostniki so več časa preživeli ob klepetu na družbenih omrežjih in doživeli manj podpore pri učenju. Mladostnice so pogosteje izražale strah pred pandemijo in pomanjkanje podpore pri učenju, medtem ko so mladostniki v celotnem vzorcu bolj pogrešali vrstnike. Večina anketirancev je prihajala iz družin, v katerih pandemija ni povzročala resnih materialnih in prostorskih težav, vendar so nemški mladostniki statistično značilno redkeje občutili te posledice. Po mnenju anketirancev so bili prostorski in materialni pogoji v obeh državah podobni.
|