izpis_h1_title_alt

Stres pri delu babic v porodnišnici : magistrsko delo
ID Šinkovec, Rebeka (Avtor), ID Podlesek, Anja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,36 MB)
MD5: CAE0F541E253E4949FA67F2577DD11E1

Izvleček
Ko premišljujemo o delu babic v porodnišnici, pogosto pomislimo na lepoto, ki jo prinaša novo življenje, le malokdo pa se zaveda, kako stresno je pravzaprav njihovo delo. V magistrski nalogi sem raziskala, kaj je tisto, kar babicam, zaposlenim v slovenskih porodnišnicah, prinaša stres, kako se z njim soočajo in kakšni so njihovi predlogi za spremembe, da bi pri svojem delu občutile manj stresa. Najprej sem s spletnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 65 babic, izmerila stopnjo strinjanja s postavkami Oldenburškega vprašalnika izgorelosti, Lestvice sekundarnega travmatskega stresa in Vprašalnika za merjenje stresa zdravstvenih strokovnjakov na delovnem mestu. Nato sem izvedla polstrukturirane intervjuje z 10 babicami, ki svoje delo pretežno opravljajo v porodnih sobah slovenskih porodnišnic. Pridobljene podatke sem obdelala po načelih utemeljene teorije in tematske analize. Ugotovila sem, da babice obremenjujejo slabi medosebni odnosi med sodelavci in z ginekologi in porodničarji, kot najbolj stresne na delovnem mestu pa ocenjujejo situacije, v katerih so preobremenjene s številom pacientk, in nepričakovane situacije, v katerih je ogroženo življenje. Po takih težjih primerih v porodni sobi so pogosto izčrpane, lahko jih pesti celo nespečnost. S stisko, ki jo občutijo ob težjih primerih, se soočajo z lastnim analiziranjem, pogovorom z drugimi, prostočasnimi aktivnostmi, s katerimi zaposlijo svoje misli, preživljanjem časa v naravi in vzorci razmišljanja, ki poudarjajo sprejemanje žalostnih dogodkov v porodni sobi in razmejevanje med lastnim življenjem in preizkušnjami drugih. Pri soočanju s stresom si babice želijo predvsem več organizacijske podpore, več timskih pogovorov po stresnem dogodku in več priložnosti za pogovor z usposobljenim strokovnjakom za duševno zdravje. Prav tako si želijo tudi več izobraževanj o tem kako se soočati s stresom pri delu in pomagati pacientkam v stiski. S strani vodstva pričakujejo več posluha za njihove stiske in aktivnega reševanja težav.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:porodnišnice, babice, stres, izgorelost, sekundarni travmatski stres
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[R. Šinkovec]
Leto izida:2022
Št. strani:69 str.
PID:20.500.12556/RUL-140899 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.944.4:614.253.5(043.2)
COBISS.SI-ID:126580483 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:21.09.2022
Število ogledov:618
Število prenosov:94
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Work related stress among Slovenian midwives working in maternity hospitals
Izvleček:
When we think about midwifery, we often think of beauty that is brought by new life. However, only a few are aware of the work-related stress midwives experience. This thesis explores the causes of stress for midwives that work in Slovenian maternity hospitals, their ways of coping with stress and their suggestions for changes to feel less stress at their work. First, I measured to what extent 65 midwives who completed the online questionnaire agree with items of adapted Oldenburg Burnout Inventory, Secondary Traumatic Stress Scale, and The Health Professions Stress Inventory. Then I carried outsemi-structured interviews with 10 midwifes who mainly work in delivery rooms of Slovenian maternity hospitals. I analysed the data using the grounded theory approach and thematic analysis. I found out that the majority of midwives are burdened by interpresonal relations at work with their colleagues, gynaecologists and obstetricians. Yet the most stressful for them are the situations in which they feel overwhelmed by the number of birthing mothers in delivery room and in unexpected situations where life is endangered. After difficult cases like this, midwives often feel drained and can experience insomnia. To cope with feelings of distress they often analyse difficult cases by themselves, talk with others about cases, they distract themselves with different hobbies, spend their time in nature, and use specific patterns of thinking that emphasize the acceptance of sad events in the delivery room and boundaries between one's own life and someone else's trials. When coping with work-related stress, midwives mainly wish for more organizational support, more team conversations after urgent events in delivery rooms, and more opportunities to talk to a mental-health professional. Midwives also want more training about how they can cope better with work related stress and help their patients in distress. They expect the hospital management to listen to them and address the difficulties they face.

Ključne besede:maternity hospitals, midwives, stress, burnout, secondary traumatic stress

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj