Diplomsko delo na kratko predstavi dvodimenzionalne kopule in sorodne funkcije. Najprej predstavimo kopule, njihovo uporabo in zgodovino. Poleg tega smo v ta namen v seminar vključili nekaj primerov in vizualnih prikazov.
Kopule so kumulativne porazdelitvene funkcije, definirane na enotskem kvadratu z marginalnimi porazdelitvami, ki so enakomerno porazdeljene na enotskem intervalu. Motivacija za to temo izhaja iz dejstva, da se te funkcije uporabljajo za opisovanje struktur odvisnosti in so zaradi nelinearne narave spremenljivk boljše orodje od Pearsonovega korelacijskega koeficienta za to. Zgodovinsko gledano so bile kopule vpeljane v poznih 50. letih, kvazi-kopule pa v 90. letih, kar pomeni, da predstavljajo relativno nov koncept v matematiki z velikim potencialom za nadaljnjo analizo. Poleg tega so po 90. letih postale precej priljubljene v finančnem svetu in se še danes uporabljajo pri upravljanju tveganj in modeliranju donosov.
Pomembna lastnost kopul je, da so tesno povezane s teorijo mere. Namreč, vsaka kopula inducira bistohastično mero na Borelovi sigma algebri enotskega kvadrata in obratno, vsaka bistohastična mera ustreza neki kopuli. Te funkcije torej nekaj merijo in jih lahko razumemo kot dodelitev števila med 0 in 1 vsakemu pravokotniku v enotskem kvadratu.
Če domeno take funkcije diskretiziramo, lahko dobimo tako imenovane diskretne kopule, ki so funkcije s podobnimi lastnostmi kot kopule. Diskretne kopule se pogosto uporabljajo zato, ker je z njimi lažje delati. Običajno kopulo lahko iz diskretne kopule konstruiramo tako, da jo z diskretne domene razširimo na cel kvadrat s pomočjo kosoma bilinearne interpolacije.
V zadnjem delu seminarja obravnavamo kvazi-kopule, ki so splošnejše funkcije od kopul. Kvazi-kopule so funkcije definirane na isti domeni kot kopule in imajo nekatere (vendar ne vseh) lastnosti kopul. Tudi kvazi-kopule lahko diskretiziramo, da dobimo diskretne kvazi-kopule.
|