Vpliv ščetkanja stopala na statično ravnotežje pri zdravih preiskovancih : diplomsko delo

Smolej, Ana (avtor), Rugelj, Darja (mentor), Hlebš, Sonja (recenzent)

Uvod: Nadzor drže telesa temelji na sposobnosti natančnega zaznavanja gibanja težišča telesa. Boljše, kot je razločevanje pritiskov na stopalo, boljše lahko zaznamo gibanje središča pritiska. Z uporabo različnih senzoričnih spodbud lahko vplivamo na izboljšanje ravnotežja. Namen: Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv ščetkanja celotnega stopala in gležnja na statično ravnotežje pri zdravih mladih odraslih. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 31 preiskovancev, 21 ženskega in 10 moškega spola, starih med 18 in 26 let. Za oceno ravnotežja so preiskovanci stali na pritiskovni plošči Kistler 9286AA, na njihovi stojni nogi, z odprtimi in zaprtimi očmi, najprej pred in nato še po intervenciji. Izmerili smo tudi prag zaznave pritiska s Semmes-Weinstein monofilamenti. Na koncu so preiskovanci na lestvici GRCS od –5 do +5 ocenili spremembo v občutenju stabilnosti po intervenciji ter podali subjektivno mnenje. Rezultati: Za analizo gibanja središča pritiska ter časa merjenja zadrževanja položaja stoje na eni nogi pri odprtih in zaprtih očeh, pred in po ščetkanju, smo uporabili ANOVA (analiza variance za ponovljive meritve), s katero nismo ugotovili statistično pomembnih razlik. Pri meritvi praga zaznave pritiska, ki smo ga izmerili na nartu ter na 1. metatarzali, je pri večini preiskovancev prag na obeh mestih ostal enak. Oceno spremembe stabilnosti drže telesa pa je največ preiskovancev ocenilo z oceno +2, kar nakazuje občutek izboljšanja statičnega ravnotežja. Večina preiskovancev je ščetkanje navedlo kot prijetno tehniko, ki povzroči občutek lažjega, toplejšega in bolj občutljivega stopala. Razprava in zaključek: Na podlagi dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da kljub povprečno boljšim rezultatom testov po ščetkanju, razlika pred in po intervenciji ni bila statistično pomembna. Glede na to, da je bilo ščetkanje za večino preiskovancev prijetno in je subjektivno povzročilo izboljšanje ravnotežja, predlagamo, da se uporabi kot dodatna tehnika za izboljšanje ravnotežja. Potrebne pa so nadaljnje raziskave, s katerimi bi določili optimalno frekvenco in postopek ščetkanja.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: diplomska dela, fizioterapija, statično ravnotežje, ščetkanje, pritiskovna plošča
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [A. Smolej]
• Leto izida: 2022
• Št. strani: 33 str., [2] str. pril.
• PID: 20.500.12556/RUL-139956
• UDK: 615.8
• COBISS.SI-ID: 121071363
• Datum objave v RUL: 09.09.2022

SMOLEJ, Ana, 2022, Vpliv ščetkanja stopala na statično ravnotežje pri zdravih preiskovancih : diplomsko delo [na spletu]. Diplomsko delo. Ljubljana : A. Smolej. [Dostopano 4 april 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=139956

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The effect of foot brushing on static balance in healthy adults : diploma work

Izvleček

Introduction: Body posture control is based on the ability to detect body's center of gravity. The better the discrimination of foot pressures, the better we can detect the movement of the body's center of gravity. Using a variety of sensory stimuli can affect the improvement of balance. Purpose: The aim of the study was to determine the effect of brushing the entire foot and ankle on static balance among healthy young adults. Methods: The study involved 31 subjects, 21 female and 10 male, aged between 18 and 26 years. To assess balance, subjects stood on a Kistler 9286AA pressure plate on their standing leg with their eyes open and closed first before and then after the intervention. We also measured the pressure detection threshold with Semmes-Weinstein monofilaments. Finally, subjects on the GRCS from -5 to +5 rated the change in the feeling of stability after the intervention and gave a subjective opinion. Results: To analyze the movement of the body's center of pressure and the time standing position on one leg with eyes open and closed, we used ANOVA repeated measures before and after brushing, with which we did not find statistically significant differences. When measuring the pressure detection threshold, which was measured on the instep and on the 1st metatarsal, threshold remained the same for most subjects. However, most subjects rated the feel of change in posture stability with a score of +2, which indicates an improvement in static balance. Most of the respondents cited brushing as a pleasant technique that makes the foot feel lighter, warmer and more sensitive. Discussion and conclusion: Based on the results we can conclude that despite the average improvement in results of the tests after brushing, the difference before and after the intervention was not statistically significant. Given that brushing was enjoyable for most subjects and subjectively resulted in improved balance, we suggest that it could be used as an additional technique to improve balance. However, further research is needed to determine the optimal frequency and brushing sequences.

• Ključne besede: diploma theses, physiotherapy, static balance, brushing, pressure plate