Učinek prevzemanja vloge staršev na duševno zdravje mladostnikov : diplomsko delo

Buh, Sara (avtor), Lapanja, Aljoša (mentor), Kavčič, Tina (recenzent)

Uvod: Duševno zdravje je bistveni sestavni del zdravja in je več kot le odsotnost duševnih motenj in invalidnosti. Zgodnja leta otrokovega življenja so zelo pomembna za kasnejše duševno zdravje, saj se v tem obdobju razvijejo sposobnosti, ki neposredno vplivajo na duševno zdravje v odrasli dobi. Starši oz. družinski člani, ki so prvi otrokovi učitelji, nosijo pomembno odgovornost, da otrok razvije zdravo in uspešno življenje ter postane neodvisen. Pomemben dejavnik, ki vpliva na dobro duševno zdravje otrok in mladostnikov je zadostna starševska podpora; brez podpore staršev so mladostniki izpostavljeni večjemu tveganju za psihološke stiske. Pomemben dejavnik, ki lahko privede do težav v duševnem zdravju, je čustvena oblika nasilja s strani staršev, kamor sodi otrokovo prevzemanje starševskih vlog. Gre za proces, s katerim se otroku dodeli vlogo odrasle osebe. Otrok prevzame čustveno in instrumentalno odgovornost, ki bi jo običajno moral opravljati starš, pri tem pa otrok zanemari svoje potrebe, da zadovolji potrebe staršev. Namen: Namen diplomskega dela je preučiti relevantno literaturo in raziskati, kateri so dejavniki tveganja za otrokovo prevzemanje starševskih vlog ter kakšen je učinek tega na duševno zdravje mladostnikov. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja. Narejen je bil sistematičen pregled slovenske in tuje strokovne literature s pomočjo brskalnika PubMed ter podatkovnih baz, kot so Google Učenjak, Cinahl in Medline. V pregled je bila vključena v celoti prosto dostopna literatura, objavljena od leta 2000 dalje. Rezultati: Zapleteno razmerje med staršem in otrokom lahko ogrozi družinske vloge, medosebne meje in normalen ter zdrav razvoj otroka oz. mladostnika. Obstoječa literatura o otrokovem prevzemanju starševskih vlog je pokazala, da je proces v resnici škodljiv za večino otrok in ga je mogoče povezati s slabim funkcioniranjem v odrasli dobi. Kako škodljive bodo posledice otrokovega prevzemanja starševskih vlog, je odvisno od več dejavnikov. Najpomembnejši dejavnik za pojav negativnih učinkov tega procesa je starost, pri kateri je mladostnik pričel prevzemati starševske vloge, poleg tega pa sta pomembna dejavnika tudi trajanje ter pogostost stresa, ki ga je mladostnik doživljal kot otrok. Kljub omenjenim škodljivim učinkom otrokovega prevzemanja starševskih vlog ta proces ni vedno škodljiv. Če so naloge primerne otrokovi starosti in razvoju ter so primerne kulturnim in družinskih vidikom, ima lahko otrokovo prevzemanje starševskih vlog pozitivne učinke, saj otrok s prevzemanjem starševskih vlog pridobi občutek zrelosti in samozavesti. Razprava in zaključek: Otrokovo prevzemanje starševskih vlog povezujemo predvsem z negativnimi posledicami tega procesa. Mladi se lahko dolgoročno spopadajo s težkimi situacijami, kar lahko povzroči kopičenje napetosti in težav, zato je treba mladostnikom zagotoviti ustrezno podporo s sodelovanjem v kognitivno-vedenjski terapiji.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: diplomska dela, zdravstvena nega, otrokovo prevzemanje starševskih vlog, duševno zdravje, mladostništvo
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [S. Buh]
• Leto izida: 2022
• Št. strani: 29 str., [5] str. pril.
• PID: 20.500.12556/RUL-139116
• UDK: 616-083
• COBISS.SI-ID: 119752707
• Datum objave v RUL: 31.08.2022

BUH, Sara, 2022, Učinek prevzemanja vloge staršev na duševno zdravje mladostnikov : diplomsko delo [na spletu]. Diplomsko delo. Ljubljana : S. Buh. [Dostopano 11 april 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=139116

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The effect of parentification on adolescent mental health : diploma work

Izvleček

Introduction: Mental health is an essential component of health and is more than just the absence of mental disorders and disability. The early years of a child’s life are very important for later mental health, as skills that directly affect mental health in adulthood develop during this period. Parents or family members, who are child’s first teachers, have an important responsibility to ensure that a child develops a healthy and prosperous life and becomes independent. An important factor influencing good mental health of children and adolescents is adequate parental support; without parental support, adolescents are at greater risk for psychological distress. An important factor that can lead to mental health problems is the emotional parental abuse, which includes a child taking on parental roles – parentification. It is a process by which a child is assigned the role of an adult. A child assumes the emotional and instrumental responsibility that a parent should normally take, while neglecting his or her needs to meet the needs of the parents. Purpose: The purpose of the diploma work is to study the relevant literature and to investigate what are the risk factors for the child's parentification and what are its effects on mental health of adolescents. Methods: In the diploma work, we used a descriptive research method. A systematic review of Slovenian and foreign professional literature was made with the help of the PubMed browser and databases such as Google Scholar, Cinahl and Medline. Fully freely available literature published since 2000 has been included in the review. Results: A complex relationship between parent and child can jeopardize family roles, interpersonal boundaries and normal and healthy development of a child or adolescent. The existing literature on child’s parentification has shown that the process is in fact detrimental to most children and can be associated with poor functioning in adulthood. How harmful the consequences of a child’s parentification will be depends on several factors. The most important factor causing negative effects of this process is the age at which the adolescent began to take on parental roles, in addition, duration and frequency of stress that the adolescent experienced as a child are also important factors. Despite the aforementioned detrimental effects of parentification, this process is not always detrimental. If the tasks are appropriate for the child's age, development and in accordance with cultural and family aspects, child’s parentification can have positive effects, as the child gains a sense of maturity and self-confidence by taking on parental roles. Discussion and conclusion: The child's parentification is associated primarily with the negative consequences of this process. Young people can cope with difficult situations in the long run, which can lead to the accumulation of tension and problems, so young people need to be provided with appropriate support by participating in cognitive-behavioral therapy.

• Ključne besede: diploma theses, nursing care, child’s parentification, mental health, adolescence