izpis_h1_title_alt

Etnična skupnost ali le percepcija? Slovani v luči pisnih virov do obleganja Konstantinopla (626) : magistrsko delo
ID Sekne, Aljaž (Avtor), ID Štih, Peter (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,35 MB)
MD5: 1CE697C99BCAE17347D1A3D4FEBF77CA

Izvleček
Magistrsko delo analizira percepcijo Slovanov in diskurz slovanskega etnonima v grških in latinskih narativnih virih do leta 626 ter se pri tem sprašuje, kaj so si poznoantični in zgodnjesrednjeveški pisci predstavljali pod oznako »Slovani«. Kdo so bili ti ljudje? Je etnonim spreminjal svojo vsebino skozi čas? In če ja, kaj je označeval in kaj je pripomoglo k temu? Izkazalo se je, da je oznaka vendarle spreminjala svoj pomen, četudi je bila pogojena s specifičnim kontekstom vsakokratnega pisca. Primarno je slovanski etnonim v 6. in na začetku 7. stoletja v narativnih virih označeval dvoje: (1) družbene skupnosti, katerih način delovanja je bil podoben in ki so bivale v Vlaški nižini, ter (2) pod avarskim političnim vplivom nahajajoče se nekonjeniške in »neavarske« skupnosti. Prvi pomen, ki je imel kulturno dimenzijo, je oznaka v glavnem pridobila že v justinijanski dobi in se odraža že v delih Prokopija iz Cezareje, medtem ko je drugega, ki je posedoval politično konotacijo, prejela s prihodom Avarov v Panonsko nižino, kar je imelo za posledico percepcijsko homogenizacijo zunanjih opazovalcev. V obeh primerih je bila funkcija slovanskega etnonima pragmatične narave, saj je pripomogla k zmanjšanju politične kontingence in je zunanjim opazovalcem olajševala osmišljenje kompleksne etnične geografije območij onkraj rimskega vpliva. Raba slovanskega etnonima je torej zaradi hitrih etnično-političnih sprememb v izredno kratkem času postala podobna pavšalni oznaki »Huni« za stepska ljudstva v grških virih in se je na prelomu iz 6. v 7. stoletje kot taka razširila tudi na latinski Zahod. Zagotovo je etnonim »Slovani« služil nekaterim ljudem ob spodnji Donavi kot samooznaka, vendar mora vprašanje, do kolikšne mere, ostati odprto.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Slovani, percepcija, etničnost, identiteta, Jugovzhodna Evropa
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Kranj
Založnik:[A. Sekne]
Leto izida:2022
Št. strani:[5] f., 136 str.
PID:20.500.12556/RUL-139115 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:930
COBISS.SI-ID:120033539 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:31.08.2022
Število ogledov:815
Število prenosov:106
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Ethnic Group or Merely a Perception? The Slavs in the Light of Written Sources until the Siege of Constantinople (626)
Izvleček:
This master’s thesis analyses the perception of the Slavs and the discourse of the Slavic ethnonym in Greek and Latin narrative sources up to 626. It asks what late antique and early medieval writers imagined under the term “Slavs.” Who were these people? Did the content of the ethnonym change over time? If so, what did it describe, and how did it come about? We found that the label did change its meaning and was conditioned by the specific context of each author. In the narrative sources of the sixth and early seventh centuries, the ethnonym “Slav” primarily referred to (1) culturally similar communities that inhabited the Wallachian Plain and (2) non-equestrian and “non-Avar” communities living under the Avar rule. The first meaning, which had a cultural dimension, was mainly acquired in the Justinianic era and can already be found in the works of Procopius of Caesarea. The second, which had a political connotation, was introduced with the arrival of the Avars in the Pannonian Plain, which led to a perceptual homogenisation on the part of outside observers. In both cases, the ethnonym had a pragmatic function: it helped deal with political contingency and made it easier for outside observers to make sense of the complex ethnic geography of areas beyond Roman influence. Because of rapid ethnopolitical changes, it quickly became to be used in a similar manner as the generic term “Huns” used in Greek sources to refer to steppe peoples, and as such, spread to the Latin West at the turn of the sixth to seventh centuries. Some individuals along the lower Danube definitely identified themselves with the ethnonym “Slavs,” however, it remains an open question as to what extent.

Ključne besede:Slavs, perception, ethnicity, identity, Southeastern Europe

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj