V prispevku analiziramo jezikovno igro 'novinar kot družbeno-politični delavec', ki je bila profesionalna oznaka za novinarjevo delovanje v nekdanji socialistični Jugoslaviji. Besedilo je razdeljeno na dva osrednja dela. V prvem razdelku se z uporabo zgodovinsko-pojmovne metode lotevamo analize izraza v normativnih tekstih, kar zaobjema programska in angažirana besedila, ki so nastajala v takratnem času. S takim pristopom skušamo v p omen izraza vstopiti notranje, v utrip in duh časa, predvsem pa razumeti, kaj so z oznako njeni ustvarjalci želeli doseči in tudi sporočiti. Ugotavljamo, da sta bila novinarstvo in novinarjevo delovanje kot družbeno-političnega delavca razumljena kot pomemben politični dejavnik, kot sila, ki po eni strani prispeva k razvoju in izvedbi novega družbeno-političnega reda, tj. samoupravne socialistične skupnosti, po drugi strani pa novinar z lastnimi izdelki vpliva na širšo zavest množice, kar se izkazuje skozi idejo izobrazbe in vzgoje novega človeka: samoupravljavca. Drugi del prispevka je komplement prvemu, saj s kvalitativno metodo poglobljenega polstrukturiranega intervjuja z nekdanjimi novinarji, ki so profesionalno delovali v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, in skozi njihovo spominjanje nadaljujemo notranjo rekonstrukcijo pomena, razumevanja in rabe izraza v takratnem času. Še posebej smo opazovali odnos s politiko, ki ga koncept esencialno vsebuje. Z empirično analizo smo tako prišli do različnih zaključkov: nekateri intervjuvanci so izraz orisovali afirmativno, da ima novinar posebno poslanstvo, večina od njih pa je do rabe in pomena izraza pristopila s kritično distanco, da je novinar vprežen v potrebe dnevne politike in tako v svojem delovanju viden kot neavtonomen.
|