Urbana središča predstavljajo območja, kjer prebiva večina svetovnega prebivalstva, in napovedi nakazujejo, da bo do leta 2050 približno 68 % celotnega svetovnega prebivalstva prebivalo v velikih urbanih središčih po svetu. Ta območja imajo hkrati največji okoljski odtis in največji delež izpustov toplogrednih plinov. Od vseh urbanih toplogrednih izpustov predstavljajo izpusti, povezani z urbanim transportom, bistven delež, približno 18 %. Poleg tega urbani transport zavzema precejšen delež urbanega prostora, negativno vpliva na kakovost zraka, zdravje mestnega prebivalstva ter gibanje in družbene vzorce mestnega prebivalstva. Zaradi tega se pojavlja potreba po preoblikovanju in transformaciji urbane mobilnosti z večjo vlogo aktivnih oblik mobilnosti. V magistrskem delu smo raziskovali, kako bi to lahko bilo doseženo z implementacijo urbanih zelenih poti kot tipa infrastrukture, ki je namenjena aktivnim oblikam urbane mobilnosti. Pregledali smo različne prakse pri načrtovanju in oblikovanju urbanih zelenih poti za namen aktivne mobilnosti v različnih predelih sveta. S pomočjo pregleda literature smo raziskali zgodovinski razvoj zelenih površin in drevoredov v mestnih območjih ter koristi in potenciale urbanih zelenih poti. Pregledali smo študije primerov urbanih zelenih poti iz Evrope, Amerike in Azije ter primerjali različne primere z opredelitvijo njihovih prednosti in koristi. Kot zadnje smo raziskali tudi potenciale in koristi ter potencialne ovire pri aplikaciji urbanih zelenih poti v urbanih središčih držav v razvoju, kjer se v prihodnosti pričakujeta največja rast prebivalstva ter največji okoljski odtis. Urbane zelene poti so predpostavljene kot učinkovita metoda za doseganje trajnostne urbane mobilnosti. Študija je pokazala, da imajo urbane zelene poti veliko koristi za obiskovalce in občane urbanih območij, na primer za zdravje, okolje in ekonomijo. Ugotovili smo, da pri načrtovanju urbanih zelenih poti obstajajo zelo različni pristopi, kar mestnim občinam dopušča, da razvijejo urbane zelene poti v skladu z lastnimi potrebami in lokalnimi dejavniki.
|