Diplomsko delo obravnava diskurz o koronavirusu na Twitterju v času začetka tretjega vala pandemije koronavirusne bolezni v Nemčiji. Cilj naloge je na podlagi časovno omejenega korpusa tvitov v nemškem jeziku raziskati, kateri družbeni akterji sodelujejo v koronadiskurzu na Twitterju, kakšni so njihovi komunikativni nameni, katere teme ob tem obravnavajo in katerih jezikovnih sredstev ter drugih semiotičnih virov se ob tem poslužujejo. Poleg tega se naloga dotakne tudi argumentacijskih vzorcev posameznih akterjev in ob tem uporabljenih medbesedilnih referenc.
V nalogi s pomočjo računalniške poizvedbe opravljena kvantitativna korpusna analiza najpogostejših ključnih besed, tem, tematskih povezav in sentimenta tvitov predstavlja pomembno izhodišče za v nadaljevanju izvedeno študijo primera z vidika diskurznega jezikoslovja in z medijskega ter multimodalnega vidika. Osnovo zanjo predstavljajo največkrat všečkani tviti, kvalitativno analizirani glede na družbene akterje, funkcije, teme, jezikovne značilnosti in posamezne vidike multimodalnosti ter medbesedilnosti (npr. eksplicitno sklicevanje in argumentacijski vzorci).
S pomočjo opisa komunikacijskih značilnosti diskurza o pandemiji želimo prikazati, kakšno implicitno in eksplicitno vedenje o tej družbeno relevantni temi se ustvarja v razpravi na Twitterju in kako se na podlagi tega oblikuje družbena resničnost. Delo s svojimi ugotovitvami prispeva k raziskavam o diskurzu o pandemiji in komunikaciji na mikroblogerski platformi Twitter kot širokem in hitro razvijajočem se digitalnem prostoru za izmenjavo mnenj.
|