izpis_h1_title_alt

Die Coronapandemie im Spiegel sozialer Netzwerke Eine diskurs- und medienlinguistische Untersuchung am Beispiel von Twitter
ID Hüll, Nives (Avtor), ID Škerlavaj, Tanja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,89 MB)
MD5: 4D5B147EC6FF456EEE8901A78FC7A769

Izvleček
Die vorliegende Diplomarbeit befasst sich mit dem Corona-Diskurs auf Twitter zu Beginn der dritten Welle der Coronapandemie in Deutschland. Ziel der Arbeit ist es, an einem zeitbegrenzten Korpus von Tweets im deutschsprachigen Raum zu erforschen, welche Akteure – und zu welchen kommunikativen Zwecken – am Corona-Diskurs auf Twitter teilnehmen, welche Themen dabei mitverhandelt werden und wie – d. h. anhand welcher sprachlichen Mittel und weiteren semiotischen Ressourcen – sie in ihren Tweets über die Coronapandemie diskutieren. Zudem soll untersucht werden, mit welchen Argumentationsmustern die einzelnen an der Twitter-Diskussion beteiligten Akteure für ihren Standpunkt argumentieren und welche intertextuellen Verweise sie dabei inwiefern nutzen. Um das zu erforschen, erfolgt in der Arbeit zunächst eine korpusbasierte, mithilfe einer Computer-Software durchgeführte quantitative Analyse der am häufigsten vorkommenden Schlüsselwörter, Themen, thematischer Verbindungen und des Sentiments der Tweets. Diese stellt einen wichtigen Ausgangspunkt für die im Weiteren durchgeführte Fallstudie aus diskurs- und medienlinguistischer sowie multimodaler Perspektive dar, in der die meist gelikten Tweets qualitativ im Hinblick auf die am Diskurs beteiligten Akteure, Funktionen und Themen, sprachliche Merkmale sowie einzelne Aspekte der Multimodalität und Intertextualität (explizite Verweise, Argumentationsmuster) untersucht werden. Durch die Charakterisierung der kommunikativen Konstruktion des Pandemie-Diskurses soll festgestellt werden, welches implizite und explizite Wissen über dieses gesellschaftlich relevante Thema in der Debatte auf Twitter generiert wird und wie sich dadurch soziale Wirklichkeit konstruiert. Die Arbeit leistet mit ihren Ergebnissen einen Beitrag zur Erforschung des Pandemie-Diskurses und der Kommunikation auf der Mikroblogging-Plattform Twitter, einem breiten, sich schnell entwickelnden digitalen Raum für den Meinungsaustausch.

Jezik:Nemški jezik
Ključne besede:deutsche Sprache, soziale Netzwerke, Twitter, Diskursanalyse, Intertextualität, Multimodalität, Coronapandemie
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/RUL-138074 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:115530243 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.07.2022
Število ogledov:1107
Število prenosov:141
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Pandemija covida-19 v luči družbenih omrežij Jezikoslovno-medijska analiza diskurza na primeru Twitterja
Izvleček:
Diplomsko delo obravnava diskurz o koronavirusu na Twitterju v času začetka tretjega vala pandemije koronavirusne bolezni v Nemčiji. Cilj naloge je na podlagi časovno omejenega korpusa tvitov v nemškem jeziku raziskati, kateri družbeni akterji sodelujejo v koronadiskurzu na Twitterju, kakšni so njihovi komunikativni nameni, katere teme ob tem obravnavajo in katerih jezikovnih sredstev ter drugih semiotičnih virov se ob tem poslužujejo. Poleg tega se naloga dotakne tudi argumentacijskih vzorcev posameznih akterjev in ob tem uporabljenih medbesedilnih referenc. V nalogi s pomočjo računalniške poizvedbe opravljena kvantitativna korpusna analiza najpogostejših ključnih besed, tem, tematskih povezav in sentimenta tvitov predstavlja pomembno izhodišče za v nadaljevanju izvedeno študijo primera z vidika diskurznega jezikoslovja in z medijskega ter multimodalnega vidika. Osnovo zanjo predstavljajo največkrat všečkani tviti, kvalitativno analizirani glede na družbene akterje, funkcije, teme, jezikovne značilnosti in posamezne vidike multimodalnosti ter medbesedilnosti (npr. eksplicitno sklicevanje in argumentacijski vzorci). S pomočjo opisa komunikacijskih značilnosti diskurza o pandemiji želimo prikazati, kakšno implicitno in eksplicitno vedenje o tej družbeno relevantni temi se ustvarja v razpravi na Twitterju in kako se na podlagi tega oblikuje družbena resničnost. Delo s svojimi ugotovitvami prispeva k raziskavam o diskurzu o pandemiji in komunikaciji na mikroblogerski platformi Twitter kot širokem in hitro razvijajočem se digitalnem prostoru za izmenjavo mnenj.

Ključne besede:nemški jezik, družbena omrežja, Twitter, analiza diskurza, medbesedilnost, multimodalnost, covid-19

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj