izpis_h1_title_alt

Protitumorski učinek kalcijeve elektroporacije na različnih mišjih tumorskih modelih
ID Starešinič, Barbara (Avtor), ID Čemažar, Maja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (10,58 MB)
MD5: B51FACFB7536A52B7892D65D6D8EB022

Izvleček
Kalcijeva elektroporacija (CaEP) je novejša metoda lokalnega zdravljenja tumorjev, pri kateri se za sprožitev celične smrti uporablja visoke koncentracije kalcija in elektroporacija kot dostavna metoda. Učinkovitost CaEP je že bila preizkušena v kliničnih študijah, vendar še niso pojasnjeni mehanizmi protitumorskega delovanja. V doktorski nalogi smo raziskali protitumorsko delovanje CaEP na treh nivojih. Raziskali smo direkten citotoksičen učinek na endotelijske in tumorske celice ter učinek na citoskelet in celične stike endotelijskih celic. Poleg tega smo in vivo pokazali, da ima CaEP žilno razdiralni učinek tako na normalno kot tudi tumorsko žilje, slednje pa se je izkazalo za bolj občutljivo na terapijo s CaEP. Zanimal nas je tudi imunološki učinek terapije. Zato smo preučili, ali po CaEP pride do imunogene celične smrti in sproščanja signalov nevarnosti. Pokazali smo, da se po CaEP sprošča HMGB1 in v manjši meri ATP, prav tako pride v in vitro pogojih do prerazporeditve HSP70, v in vivo pogojih pa tudi do ko-asociacije kalretikulina z membrano. Ovrednotili smo tudi uspešnost terapije na dveh različnih tumorskih modelih, mišjem melanomu B16-F10 in mišjem karcinomu 4T1, pri katerih smo v in vitro pogojih dokazali dozno odvisno preživetje tumorskih celic, prav tako imata obe celični liniji primerljivo intrinzično občutljivost na CaEP. V in vivo poskusih na podkožnih tumorjih je občutljivost tumorskih modelov zelo različna. Po terapiji z različnimi koncentracijami kalcijevih raztopin se nakazuje trend dozne odvisnosti, ki pa je nismo statististično potrdili, prav tako se je tumorski model 4T1 izkazal za bolj občutljivega na CaEP pri višjih koncentracijah. Ovrednotili smo tudi uspešnost kombinacije CaEP z genskim elektroprenosom plazmida z zapisom za IL-12, s katero lahko dodatno spodbudimo imunski odziv. Pokazali smo, da je uspešnost kombinirane terapije odvisna ne le od tumorskega modela, pač pa tudi od uspešnosti same CaEP. In sicer, znatno povečanje preživetja miši po kombinirani terapiji smo dosegli pri tumorskem modelu B16-F10, medtem ko pri modelu 4T1 dosežemo popolne odgovore že pri samem injiciranju 250 mM kalcijeve raztopine in s kombinirano terapijo ne doprinesemo k izboljšanju izida terapije. Učinkovitost terapije smo primerjali z elektrokemoterapijo z bleomicinom. Z rezultati doktorske naloge bomo pomembno prispevali k izboljšanju razumevanja delovanja CaEP.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:kalcijeva elektroporacija, elektrokemoterapija, genski elektroprenos, plazmidna DNA, interlevkin 12, melanom, karcinom mlečnih žlez, humane endotelijske celice
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/RUL-138069 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:127194883 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.07.2022
Število ogledov:1009
Število prenosov:119
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The antitumor effectiveness of calcium electroporation in different murine tumor models
Izvleček:
Calcium electroporation (CaEP) is a novel local ablative method for tumor treatment, where high concentrations of calcium are used for induction of cell death, and electroporation is used as a delivery method. The effectiveness of CaEP was already tested in several clinical studies; however, its mechanisms are not yet completely clarified. In this study, the effectiveness of CaEP was studied on three levels. First, the direct cytotoxic effect on endothelial and tumor cell lines was tested, as well as the effects on cytoskeleton and cell-cell junctions of endothelial cells. In in vivo studies was shown, CaEP has a vessel disrupting effect, where tumor vasculature was shown to be more sensitive to CaEP than normal. Besides that, we tested immunological consequences of CaEP on two different tumor models, murine melanoma B16-F10 and murine carcinoma 4T1. We showed in B16-F10 tumor model that induction of immunogenic cell death occurs after CaEP, as excretion of HMGB1 and ATP transpires, as well as translocation of HSP70 to the cell surface, in ex vivo experiments, co-association of calreticulin with membranes was confirmed. We also evaluated the effectiveness of different concentrations of calcium, where we showed dose-dependent survival of cells with similar sensitivity of both cell lines to CaEP; however, in subcutaneous tumors in vivo, this was not the case. Here, 4T1 tumor model proved to be more sensitive to CaEP as B16-F10. A combination of CaEP with gene electrotransfer of plasmid encoding IL-12 was also evaluated, which proved to be dependent on tumor type as well as on the effectiveness of CaEP alone. Combined therapy showed significantly enhanced survival in B16-F10 model, whereas, in 4T1 model, calcium injection alone resulted in tumor cures and IL-12 did not improve the outcome. Electrochemotherapy was used as a positive control in all experiments. The results of this study will importantly contribute to the understanding of CaEP mechanisms.

Ključne besede:calcium electroporation, electrochemotherapy, gene electrotransfer, plasmid DNA, interleukin 12, melanoma, mammary gland carcinoma, human endothelial cells

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj