izpis_h1_title_alt

Pravni položaj Državne revizijske komisije
ID Strojan, Lucija (Avtor), ID Pirnat, Rajko (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Štemberger, Katja (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (328,29 KB)
MD5: FCAAFD583385F3B5D56E5C9AB000701D

Izvleček
Magistrsko diplomsko delo obravnava pravni položaj Državne revizijske komisije. Najprej analizira pravni okvir njenega delovanja z glavnim poudarkom na reviziji postopkov javnega naročanja. Izpostavljena je predvsem novost upravnega spora, ki ga je od 1. 1. 2021 mogoče sprožiti zoper nekatere njene odločitve v revizijskem postopku. V nadaljevanju je magistrsko diplomsko delo razdeljeno na dve poglavji, ki analizirata pravni položaj Državne revizijske komisije – eno z vidika prava Evropske unije in drugo z vidika slovenskega pravnega reda kot celote. Slednje razčlenjuje pravno naravo njenih odločitev (akt poslovanja, akt oblasti) ter skuša na tej podlagi determinirati njen pravni položaj v sistemu delitve oblasti. Državna revizijska komisija je poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki hkrati sedi na dveh prestolih: je “sodišče” po 267. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije in hkrati nekakšen nadzorni organ, ki o zakonitosti postopkov javnih naročil odloča neoblastno. Oba položaja je opredelila sodna praksa – prvo odločitev Sodišča Evropske unije, drugo ustaljena sodna praksa domačih sodišč. Slednje stališče je v delu teorije ostro kritizirano. Novela C Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – vsaj posredno – preveša tehtnico v smer upravnega organa, ki odloča oblastno, saj uvaja (omejen) upravni spor zoper nekatere odločitve Državne revizijske komisije. Vztrajanje sodne prakse na stališču, da je isti organ hkrati “sodišče” v smislu prava Evropske unije, v smislu slovenskega prava pa organ, ki sploh ne izdaja odločb, ampak akte poslovanja, je nevzdržno. Zaključujem, da gre pri Državni revizijski komisiji za državni organ sui generis, ki spada v širše pojmovanje upravne funkcije.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Državna revizijska komisija, upravni akt, akt oblasti, akt poslovanja, pravni organ sui generis
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/RUL-135666 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:104064515 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:24.03.2022
Število ogledov:2414
Število prenosov:270
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Legal position of the National Review Commission
Izvleček:
The master's thesis concerns the legal position of the National Review Commission. Firstly, it analyzes its legal framework, with the emphasis on its competences in public procurement procedures. In particular, the thesis highlights the novelty of the administrative dispute, which can be initiated against its decisions in the audit procedure since 1st of January 2021. The thesis is divided into two main chapters, which analyze the legal position of the National Review Commission – the first one examines its position in the European Union law and the second its position in the Slovenian legal order. The latter analyzes the legal nature of its decisions (iure gestionis acts and iure imperii acts) and tries to determine its legal position in the system. The National Review Commission is a specific, independent, and autonomous state body that holds two incompatible positions simultaneously: it is a “tribunal” under Article 267 of the Treaty on the Functioning of the European Union and merely a supervisory body under Slovenian legal order. Case-law has defined both – first the Court of Justice of the European Union and second the settled case-law of domestic courts. The latter is sharply criticized by academics. Amendment C of the Legal Protection in Public Procurement Procedures Act – indirectly – tips the scales in favour of an administrative body that decides authoritatively, as it introduces (limited) administrative dispute. The current case law that allows the National Review Commission to be simultaneously considered a “tribunal” and a body, issuing iure gestionis acts, is unsustainable. In conclusion, the National Review Commission is a sui generis state authority, which falls under the broader notion of the administrative function.

Ključne besede:National Review Commission, administrative act, acta iure imperii, acta iure gestionis, legal authority sui generis

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj