izpis_h1_title_alt

Kartiranje habitatov jesetrovk v Muri in Spodnji Savi : magistrsko delo
ID Jan, Potočnik Erzin (Avtor), ID Toman, Mihael Jožef (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Pengal, Polona (Komentor), ID Zagmajster, Maja (Član komisije za zagovor), ID Fišer, Cene (Član komisije za zagovor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (7,59 MB)
MD5: A4483B728A13BA0E6586E3DB8D377F47

Izvleček
Jesetri so ribe, ki so v preteklosti dokaj redno zahajale tudi v naše vodotoke. Stanje njihovih populacij pri nas ni znano, saj znanstvenih raziskav njihovega pojavljanja in razširjenosti pri nas ni. Cilji magistrskega dela so ugotoviti, na katerih območjih so bile najdbe jesetrov najpogostejše, katera metoda vzorčenja je na manjših rekah v evropskem merilu (npr. v primerjavi z Donavo), kot sta Mura in Sava primerna, ter potrditi ali ovreči prisotnost jesetrov v naših vodotokih. Določili smo potencialne prehranjevalne habitate jesetrov ter na njih popisali abiotske dejavnike in povzorčili nevretenčarje. Jesetre smo vzorčili z metodo drift-a in stoječimi parangali. Za primerjavo smo pridobili tudi podatke o elektroribolovu. Poleg vzorčenja potencialnih prehranjevalnih habitatov smo s pomočjo sonarja določili tudi potencialne habitate za prezimovanje, ki smo jih v nadaljevanju vzorčili s troslojnimi mrežami. Največjo pestrost vzorca rib smo dobili ravno pri zadnji metodi, vendar pa z nobeno metodo nismo uspeli ujeti jesetrov. Razlog za to je lahko v relativno nizkem ribolovnem naporu in kratkem časovnem intervalu vzorčenja. Obstaja tudi možnost, da so slovenski vodotoki zaradi regulacij preoblikovani do te mere, da jesetrom ne nudijo več ustreznih habitatov, poleg tega pa so ribolov v preteklosti in pregrade dolvodno na Donavi populacije prizadele do te mere, da številčno morda niso dovolj močne za razširitev nazaj v naše vodotoke. Pri nadaljnjih raziskavah razširjenosti te skupine rib pri nas bi se bilo potrebno osredotočiti na metode, kot so vlaganje umetno vzgojenih osebkov in sledenje le teh s pomočjo telemetrije ali pa uporaba eDNK.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:jesetri, spodnja Sava, Mura, parangali, troslojne mreže, habitat za prezimovanje, prehranjevalni habitat
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[J. Potočnik Erzin]
Leto izida:2022
Št. strani:X, 62 f.
PID:20.500.12556/RUL-135397 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:597.423.22(497.4)
COBISS.SI-ID:103832835 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.03.2022
Število ogledov:532
Število prenosov:65
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Mapping of sturgeon habitats in the Mura and Sava Rivers : magistrski študij - 2. stopnja
Izvleček:
Sturgeons are a species of fish that historically frequently found their way into Slovenian watercourses. The current state of sturgeon populations in Slovenia remains unknown, as there are no studies regarding their occurrence and abundance. The aims of this thesis are to determine, in which areas were sturgeon finds most frequent in the past, which method of sampling is most appropriate for smaller rivers on a European scale, such as the Mura and Sava and to confirm or deny their presence. We determined potential sturgeon feeding habitats, catalogued abiotic factors, took a sample of macroinvertebrates and then sampled sturgeons with the drift net method and demersal longlines. We also obtained data on electrofishing for comparison. Furthermore, we used sonar to determine potential wintering habitats, which we sampled with trammel nets. The latter method yielded the highest diversity of sampled fish, but we failed to confirm the presence of sturgeon with any of the methods employed. The reason for our findings could lie in the relatively low fishing effort and short duration of sampling. It is possible that due to riverbed regulations Slovenian watercourses no longer possess habitats appropriate for sturgeon habitation. Furthermore, past fishing pressures and migration barriers downstream on the Danube could have reduced population sizes to such an extent, that they have not been able to reclaim their historic habitats yet. Future studies of sturgeon occurrence in Slovenia should focus on supplemental stocking of sturgeon and monitoring of stocked individuals using telemetry or the use of eDNA.

Ključne besede:sturgeon, lower Sava River, Mura River, longlines, trammel nets, wintering habitat, feeding habitat

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj