Tobacco workers in Ljubljana (1912-1962) : some gender-sensitive insights into social transformation

Strle, Urška (avtor)

The article addresses the social aspects of tobacco history, the empirical basis of which are mainly serial sources but also other fragmental remains of the archival fund of the Tobacco Factory Ljubljana. The scope of the article will cover the final years of the Habsburg Empire, the period of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes (from 1929 on known as the Kingdom of Yugoslavia), and the initial years of Tito’s Yugoslavia, with ruptures inflicted by the two world wars. Such a temporal framework was chosen deliberately to detect continuities and discontinuities of social transformations throughout various political regimes, in particular how they affected the sphere of labor in the tobacco industry. Due to manageable numbers of workers stretching from about 500 to 2500 over the observed period and among which women always dominated, the sources used also allow for a thorough analysis of gender aspects in the intersectional perspective.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: tobacco workers, socio-political transitions, gender history, labor relations, social history
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2021
• Št. strani: Str. 965-988
• Številčenje: Letn. 29, št. 4
• PID: 20.500.12556/RUL-135277
• UDK: 93/94:338.45-051(497.4Ljubljana)\"1912/1962\"
• ISSN pri članku: 1318-0185
• DOI: 10.19233/AH.2021.38
• COBISS.SI-ID: 92257283

Opomba

TITOLO: Lavoratori del tabacco a Lubiana (1912-1962) : alcune osservazioni riguardanti il genere e la trasformazione sociale / SINTESI: L’articolo si concentra sugli aspetti sociali della storia del tabacco e sull’analisi delle fonti seriali in particolare sulla documentazione conservata nel fondo archivistico della fabbrica di tabacco di Lubiana. Cronologicamente l’articolo prende in considerazione gli ultimi anni dell’Impero asburgico, il periodo del Regno dei Serbi, Croati e Sloveni (dal 1929 conosciuto come il Regno di Jugoslavia), oltre ai primi anni della Jugoslavia di Tito, con le due interruzioni durante le due guerre mondiali. L’ambito temporale è stato scelto deliberatamente per poter rilevare le continuità e le discontinuità delle trasformazioni sociali durante i vari regimi politici e soprattutto per capire come avevano influenzato la sfera del lavoro nell’industria del tabacco. L’entità dei lavoratori, che nei periodi trattati oscillava tra 500 e 2500 persone, era in gran parte composta da donne. Le fonti usate ci consentono di studiare gli aspetti legati al genere in una prospettiva intersezionale. / PAROLE CHIAVE: lavoratori del tabacco, transizioni socio-politiche, genere, rapporti di lavoro, storia sociale

• Datum objave v RUL: 04.03.2022

Gradivo je del revije

• Naslov: Acta Histriae
• Skrajšan naslov: Acta Histriae
• Založnik: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije, = Centro di ricerche scientifiche della Repubblica di Slovenia, Science and Research Centre of the Republic of Slovenia, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja, = Istituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societa, cultura e ambiente
• ISSN: 1318-0185
• COBISS.SI-ID: 34491648

Licence

• Licenca: CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
• Opis: To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
• Začetek licenciranja: 03.03.2022

Sekundarni jezik

• Jezik: Italijanski jezik
• Naslov: Tobačni delavci v Ljubljani (1912-1962) : nekaj vpogledov v družbene preobrazbe glede na spol

Izvleček

Članek naslavlja družbene vidike tobačne zgodovine, katere empirični temelj so ob prevladujočem serialnem gradivu tudi drugi fragmentarni ostanki v arhivskem fondu Tobačne tovarne Ljubljana. Časovno članek pokriva poslednja leta Habsburške monarhije, dobo Kraljevine SHS (od 1929 znane kot Kraljevina Jugoslavija) in začetna leta Titove Jugoslavije, vključno s prelomi, ki sta jih zadali obe svetovni vojni. Takšen časovni okvir je bil izbran namerno, z namenom zaznati kontinuitete in prelome v družbenih transformacijah, ki so se dogodile v različnih političnih režimih, s poudarkom na tem, kako so se kazale v sferi dela ljubljanske tobačne industrije. Zaradi obvladljivega števila delavstva, ki se je v opazovanem času gibalo od 500 do 2500 ljudi in med katerimi so prevladovale ženske, uporabljeni viri omogočajo tudi detajlno analizo vidikov spola skozi perspektivo intersekcionalnosti. Zgodovina enega največjih industrijskih kompleksov v Ljubljani potrjuje močne socialne vplive tovarne na mesto s širšo okolico, obenem pa zrcali tudi strukturne spremembe, na katere so vplivali dinamičen ekonomski razvoj in korenite politične spremembe v regiji. Skozi vire se izrisuje tudi spremenljivost kulturne zaznamovanosti in družbene pogojenosti vrednotenja tobačnega delavstva. Prispevek očrta ne le spremenljive položaje delavstva v času, ampak tudi dinamiko znotraj posameznih političnih okvirov. V avstrijskem okviru je bilo doseženih precej delavskih pravic s področja socialnega varstva, ob tem da so tobačne tovarne v okviru dunajskega monopola imele neuraden status socialnih podjetij. Tobačna tovarna je na prehodu stoletja omogočala razmeroma stalno zaposlitev, varstvo za otroke, nadomestilo za bolovanje in z dopolnjenim 35 leti delovne dobe tudi polno pokojnino. Po vstopu v novo državo, ki so jo močno določale politične in socialne krize, usklajevanja pravnih predpisov in težavna gospodarska stabilizacija, ki se razvila v katastrofalno gospodarsko krizo, so bili sindikati po učinku manj uspešni, država pa je bila delavstvu manj naklonjena. Veliko je bilo stihijskega zaposlovanja, delež stalnih zaposlitev se je precej znižal, pokojnine so bile nizke, delovne inšpekcije pa so delovale predvsem na formalni ravni. Status delavstva se je precej izboljševal po drugi vojni, ko se je ob večanju socialne varnosti delavcem po letu 1950 omogočilo tudi sodelovanje pri upravljanju in delitvi dobička. Ob zelo raznovrstni poklicni sestavi zaposlenih v tovarni je glavna pozornost posvečena proizvodnemu delavstvu, kjer so vseskozi bile ženske v veliki večini. Za delavke je bilo v primerjavi z delavci značilno prejemanje nižjih dohodkov, pri čemer se zdi glavni razlog za razlike v plačah delitev dela po spolu, ki je za ženske pomenila delo na slabše plačanih položajih. Razlika v plačah po spolu je sicer stalnica, značilna za vsa obdobja delovanja tovarne. Nizke plače pa so delavke spodbujale tudi k iskanju dodatnih virov zaslužka. Izrazite spremembe so se zgodile na ravni izobrazbene strukture zaposlenih, pri čemer je višja strokovna izobrazba načeloma pomenila možnost višjih dohodkov. Izobrazbena stopnja zaposlenih žensk se je zlagoma višala šele od druge polovice 20. stoletja dalje in v izjemnih primerih dosegla tudi univerzitetno stopnjo.

• Ključne besede: tobačni delavci, družbeno-politične spremembe, zgodovina spola, delovna razmerja, socialna zgodovina

Projekti

• Financer: EC - European Commission
• Program financ.: European Commission
• Številka projekta: 742683
• Naslov: Post-war trasistions in gendered perspective: the case of the North-Eastern Adricatic Region
• Akronim: EIRENE