Namen: Glavni namen članka je opredeliti nove načine, s katerimi država spodbuja poklicno motivacijo pri zaposlovanju mladih.
Zasnova/Metodologija/Pristop: Za doseganje raziskovalnih ciljev je bil uporabljen niz medsebojno dopolnjujočih se splošnih znanstvenih in posebnih raziskovalnih metod. Osnovne statistične analize podatke o stopnji brezposelnosti beležijo skladno z metodologijo Mednarodne organizacije dela, stopnja registrirane brezposelnosti (nacionalni kazalnik stopnje brezposelnosti v Ukrajini) pa služi kot kazalnik uspešnosti nacionalnega zavoda za zaposlovanje.
Ugotovitve: Poglobljena analiza teorij o poklicni motivaciji in tehnologije za obravnavo potencialno brezposelnih je utemeljila izvedljivost uporabe komunikacijske in psihološke metode pri delu strokovnjakov zaposlitvenih centrov s strankami, zlasti z mladimi. Opredeljeni in predlagani so bili številni ukrepi za uspešnejše spodbujanje zaposlovanja in povečanje učinkovitosti karierne motivacije.
Vpliv v praksi: V okviru raziskave so bili ocenjeni razvojni trendi na trgu dela mladih v Ukrajini, ugotovljeni so bili glavni vzroki za brezposelnost mladih ter analizirane vrednostne usmeritve in značilnosti sodobne mladine. Utemeljen je bil tudi pomen služb za zaposlovanje, ki se usmerjajo v učinkovito komunikacijo s svojimi strankami, s katero jih želijo motivirati za uspešno zaposlitev in samorazvoj. Za obravnavo migracijske aktivnosti mladih, ki lahko negativno vpliva na gospodarski razvoj države in povečuje socialno-demografska tveganja za nacionalno varnost, je potrebna poglobljena znanstvena študija.
Izvirnost/Vrednost: Upravna znanost ne posveča ustrezne pozornosti vlogi javnih institucij pri zagotavljanju poklicne motivacije oziroma zakonskem utrjevanju ukrepov, ki zaposlene spodbujajo k produktivnemu delu. Veliko večino del o poklicni motivaciji in poklicnem razvoju so objavili strokovnjaki s področja pedagogike, psihologije in socialne ekonomije. Ta dela razkrivajo bistvo pedagoške vzgoje in posebnosti psihološkega vpliva človeka, ne opredeljujejo pa vloge države kot osrednje družbene institucije, ki naj bi postavila temelje za razvoj in spodbujanje zaposlovanja mladih, kar dela pričujočo študijo še posebej relevantno.
|