Avtizem je razvojna motnja, ki povzroča primanjkljaje na treh področjih življenja posameznikov, tj. socialno delovanje, jezik in ponavljajoče se vedenje. Razumevanje etiologije te bolezni je še vedno omejeno. Napori raziskovalne skupnosti predpostavljajo, da bi lahko, če bi prestregli ta iztirjeni razvoj, vplivali na splošni rezultat. V zasledovanju tega cilja tako raziskovalna skupnost kot kliniki in podporne skupine za ljudi z avtizmom poudarjajo potrebo po podpori in rehabilitaciji na področju družbenega delovanja posameznikov, saj bi jim tako omogočili bolj samostojno in dostojno življenje. Poleg mnogih deficitov in komorbidnih motenj, ki so povezane z diagnozo avtizma, je ta skupina posameznikov zelo naklonjena uporabi tehnoloških pripomočkov. To spoznanje je raziskovalce vodilo k razvoju terapevtskih vsebin, ki bi bile posredovane z uporabo različnih tehnoloških medijev.
Metoda Ta interdisciplinarna vaja se začne s pregledom raziskovalnih področij, ki so vključena v razvoj informacijskih podpornih tehnologij za usvajanje socialnih veščin pri osebah z avtizmom. Začetni nabor strokovne literature s področja podpornih tehnologij za naslavljanje socialnega učenja pri avtistih je priskrbel vrsto ključnih besed, konceptov, avtorjev in projektov za nadaljnja bolj osredotočena iskanja. Da bi razumeli konvergenco dveh osrednjih raziskovalnih področij, tj. avtizma in razvoja podpornih tehnologij, raziskava vključuje teoretična dela s področja: avtizma kot kliničnega fenomena (razvojnopatološki vidik), avtizma kot kognitivnega fenomena (vidik kognitivne znanosti), normativnega socialnega razvoja, najvidnejše analogne intervencijske programe za usvajanje socialnih veščin pri avtistih, etične smernice in predpise za razvoj podporne tehnologije na ravni EU, interdisciplinarnost in kognitivne znanstvene paradigme o organizaciji uma. Na koncu naloge je predstavljenih nekaj primerov tako razvitih podpornih tehnologij s področja socialne robotike in terapevtskih računalniških iger. Zaključek Pomembnost tega raziskovalnega področja se kaže v številnih interdisciplinarnih projektih, ki jih financira EU in druge neodvisne interdisciplinarne raziskovalne skupine, kar je privedlo do novoustanovljenih predpisov EU za zagotavljanje varnosti primarnih uporabnikov. Zbrani primeri iz naše raziskave so usmerjeni v posamezne vidike socialnega stika, torej skupne pozornosti, posnemanja, spretnosti verbalne komunikacije, razumevanja in prepoznavanja obraznih socialnih in čustvenih znakov ter duševnih stanj drugih. Uporabljeni so mehanizmi analognih terapij, kot sta ABA ali CBT. Poročila odražajo pretežno pozitivne odzive in skladnost udeležencev, vendar kljub temu poročajo o omejenem uspehu pri prenosu veščin v druga okolja.
|
