Slovenščina je skozi svojo razgibano zgodovino igrala pomembno vlogo pri oblikovanju narodne identitete Slovencev. Njena razpetost med štirimi jeziki politično močnejših narodov je močno vplivala na njeno besedišče, prizadevanja jezikovnih puristov obraniti jezika vseh tujih vplivov pa so predstavljala ščitenje narodne identitete. Kljub močno negativnemu odnosu nekaterih jezikoslovcev do prevzetih besed, pa so le-te ostale v uporabi povprečnih slovenskih govorcev do danes. Če pogosta raba namiguje na pozitiven odnos, bi moral biti odnos Slovencev do anglizmov, katerih raba se je v zadnjih desetletjih močno povečala, prav tako pozitiven. Teoretični del magistrske naloge je posvečen definiciji odnosa kot psihološkega pojava, njegovemu nastanku, razvoju, stabilnosti in sestavnim delom. Sledijo poglavja o odnosih v jezikovnem kontekstu in vplivu angleščine kot moderna lingua franca na jezike in kulture drugih narodov. Končna poglavja teoretičnega dela prikažejo status slovenščine kot ‘manjvrednega’ jezika do razglasitve samostojnosti Slovenije in puristična gibanja, ki so vodila v negativne odnose do prevzetih besed izobražene peščice. V empiričnem delu so predstavljeni podatki o prepoznavanju in razumevanju nekaterih pogosto uporabljenih anglizmov in odnos maternih govorcev slovenščine do anglizmov v slovenskem jeziku. Pridobljeni podatki kažejo na mešan odnos do anglizmov, ki je pretežno pozitiven med najmlajšo skupino in skupino, ki se je najdlje učila angleščino, pretežno negativen odnos pa imajo najstarejša skupina in skupini, ki sta bili najmanj izpostavljeni angleščini. Kljub mešanim odnosom sta prepoznavnost in razumevanje anglizmov med vsemi skupinami visoka, večina respondentov pa se strinja, da je raba anglizmov neizogibna in se bo v prihodnosti še povečala.
|