Namen magistrskega dela je zbrati potencialne vrddhirane tvorbe v baltskih in slovanskih jezikih, jih analizirati po metodah primerjalnega jezikoslovja ter oceniti njihovo verjetnost in diahrono stopnjo, v kateri so nastale. Glavno merilo pri iskanju možnih baltoslovanskih vrddhiranih tvorb je prevoj korena, ki naj bi odražal bodisi nepričakovano polno stopnjo bodisi dolžino in akut, ob upoštevanju različnih možnih virov baltoslovanskega akuta. Gradivo je v prvem delu predstavljeno v sklopih od "gotovih tvorb" do "verjetno napačnih", v drugem delu pa so obravnavane skupne značilnosti vrddhiranih tvorb v posameznih diahronih fazah (praindoevropščina, severozahodna indoevropščina, severna indoevropščina, baltoslovanščina, baltščina in slovanščina).
|
