izpis_h1_title_alt

Primerjava japonskega in slovenskega izražanja vljudnosti v jeziku na podlagi pisnih del : diplomsko delo
ID Kovač, Eva (Avtor), ID Hmeljak Sangawa, Kristina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,24 MB)
MD5: 384DDEA70B771F65154D69BCED1F8937

Izvleček
Diplomska naloga primerja izražanje vljudnosti v japonščini in slovenščini. Želela sem najti razlike in podobnosti v tem, kako in kdaj se vljudnost izraža, ter kako so bile te razlike izkazane v prevodu. Primerjala sem članke, učbenike in priročnike o vljudnosti za oba jezika. Nadalje sem opravila analizo izvirnika in prevoda romanov Norveški gozd Murakamija Harukija in Hlapec Jernej in njegova pravica Ivana Cankarja. V obeh jezikih se ob zahtevah, prošnjah ali povabilih uporabljajo podobne strategije, ki ublažijo govorčevo vsiljivost in pustijo sogovorcu več svobode. V japonščini v taki rabi potencialne oblike niso pogoste, v slovenščini pa manj zanikamo. V obeh jezikih na rabo vljudnosti vplivajo status, starost, poznanstvo in spol. V japonščini se lahko izraža spoštljivost samo do referenta. Predvidela sem, da ima japonščina več načinov izražanja vljudnosti in spoštljivosti, zaradi česar se lahko v japonščini tvorijo stavki različnih vljudnostnih stopenj, ki pa se v slovenščino prevedejo enako. To sem potrdila. Nadalje sem predvidevala, da morajo posledično prevajalci ubirati različne druge strategije za prenos pomena večje vljudnosti. Tega nisem mogla potrditi, saj so prevajalci v izbranih delih vljudnostno stopnjo večinoma prilagodili slovenski rabi, ki ne predvideva razlikovanj toliko stopenj vljudnosti kot japonščina in se tako v različnih replikah ali ohranja enaka stopnja vljudnosti (vikanje) ali pa ločuje med vljudnimi in neformalnimi oblikami (vikanjem in tikanjem).

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:jezikovna vljudnost, spoštljivi govor, prevajanje, vikanje in tikanje, keigo
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[E. Kovač]
Leto izida:2021
Št. strani:42 str.
PID:20.500.12556/RUL-131340 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:811.521
COBISS.SI-ID:77939715 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:25.09.2021
Število ogledov:907
Število prenosov:154
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Japonski jezik
Naslov:Comparison of Japanese and Slovene expression of politeness in language based on written works
Izvleček:
This thesis aims to provide a simple comparison between Slovene and Japanese in expressing politeness in language. I wished to find differences and similarities in how and when politeness is expressed, and how such differences had been transposed in the target language. I compared articles, textbooks, and manuals about politeness for both languages. I further analysed the original and the translation of the novels Noruee no mori (Norwegian Wood) by Murakami Haruki and Hlapec Jernej in njegova pravica (The Bailiff Yerney and His Rights) by Ivan Cankar. In both languages, similar strategies are used with demands, requests or invitations, which lessen the speaker’s imposition and leave the addressee more freedom. In Japanese, potential forms are not common in such context, while in Slovene there are fewer denial forms. In both languages, the use of politeness is influenced by status, age, acquaintance, and gender. In Japanese, respect can be expressed only to the referent. I predicted that the Japanese have several ways of expressing politeness and respect, that allow them to form sentences of various degrees of politeness, which, however, are translated into Slovene in the same way. This was confirmed. I further anticipated that, as a result, translators would have to choose various other strategies to convey greater deference. I could not confirm this, as the translators in the selected works mostly adjusted the level of courtesy to domestic use, which in Slovene does not provide for as many differences in levels of courtesy. Thus, the same level of courtesy is maintained in both replicas (the V form, i.e., vikanje) or a distinction is made between formal and informal forms (the formal V form, i.e., vikanje, and the informal T form, i.e., tikanje).

Ključne besede:linguistic politeness, honorifics, translating, T-V distinction, keigo

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj