izpis_h1_title_alt

Terminologija v računalniški akademski slovenščini
ID Kukovičič, Klara Eva (Avtor), ID Fišer, Darja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Erjavec, Tomaž (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,25 MB)
MD5: ACFF186A6B453D57D5EF53B01F2576FC

Izvleček
V zadnjih desetletjih je bilo izvedenih kar nekaj raziskav, ki se osredotočajo na analizo akademskega diskurza. Akademska slovenščina je nadpomenka za različne žanre, in sicer za strokovno-znanstvena besedila, ki nastajajo v akademskem okolju, torej obsega vse od seminarskih nalog in študentskih poročil do diplomskih in magistrskih nalog ter doktorskih disertacij. V magistrskem delu raziskujem terminologijo v akademski slovenščini, in sicer se osredotočam na raziskovalno področje računalništva in informatike, kjer na primeru treh doktorskih disertacij preučujem, kako veliko terminologije se pojavlja v disertacijah z izbranega področja in ali je terminologija na določenih delih disertacij bolj zgoščena kot drugje. Prav tako s primerjavo terminov, izluščenih iz obravnavanih doktorskih del, z dostopnimi terminološkimi viri ugotavljam, v kolikšni meri si lahko prevajalci kot uporabniki terminologije v procesu prevajanja pomagamo s prosto dostopnimi dvojezičnimi slovarji ali priročniki, ki pokrivajo področje računalništva. Pri raziskovanju sem postavila tri vprašanja: Kakšna je povprečna terminološka gostota disertacij? Ali je povprečna terminološka gostota povzetkov večja od povprečne terminološke gostote celega dokumenta? Kolikšen odstotek izluščenih terminov pokrivajo spletni slovarji? Poleg omenjenih vprašanj me je v magistrskem delu zanimalo tudi, kateri besednovrstni vzorci terminov se najpogosteje pojavijo ter kolikšna je povprečna dolžina terminov. Raziskava je bila sestavljena iz naslednjih korakov: najprej sem termine v disertacijah ročno označila, nato sem izluščila označene termine in analizirala pridobljene sezname terminov iz posamezne disertacije. Rezultati analize kažejo, da terminološka gostota celotnih dokumentov znaša 25 %, kar je precej visoko in primerljivo s sorodnimi raziskavami. Pri analizi posameznih delov disertacije sem opazila, da je terminološko najgostejši del vseh analiziranih dokumentov povzetek, v katerem je terminološka gostota 30-odstotna. Kar se dolžine terminov tiče, je največ terminov dvobesednih, na drugem mestu so enobesedni termini, tem pa so sledili še tribesedni. Najdaljši termin, ki sem ga označila, je bil devetbesedni, povprečna dolžina termina pa znaša 2,67. Izkazalo se je, da spletni priročniki pokrivajo približno 13 odstotkov vseh označenih terminov. Raziskava je pokazala, da doktorske dizertacije lahko služijo kot odličen vir za upravljanje z (računalniško) terminologijo ter ustvarjanje novih terminoloških priročnikov. Rezultati so namreč pokazali tudi potrebo po novih oziroma obsežnejših slovenskih terminoloških priročnikih za področje računalništva in informatike.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:akademska slovenščina, terminologija, terminološka gostota, luščenje terminologije, terminologija v računalništvu in informatiki
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2021
PID:20.500.12556/RUL-128807 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:74981891 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:31.07.2021
Število ogledov:1369
Število prenosov:107
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Terminology in computer academic Slovene
Izvleček:
In recent decades, quite a few studies have been conducted focusing on the analysis of academic discourse. Academic Slovene includes various genres, especially professional-scientific texts created in the academic environment, i.e. it includes everything from seminar papers and student reports to diploma and master's theses and doctoral dissertations. In my master's thesis I analyse terminology in Slovene PhD theses from the field of computer science and informatics, studying how often terms appear in three dissertations in the field of computing and information technology, and determining whether the terminology in certain parts of a dissertation is more condensed than in other parts. Furthermore, by comparing the terms extracted from the selected doctoral theses with the available terminological sources, I determine the extent to which users of terminology can help themselves with freely available bilingual dictionaries or manuals covering the field of computer science. In the research, I asked three questions: What is the average terminological density of dissertations? Is the average terminology density in abstracts higher than that of the main text? What share of the extracted terms are included in online dictionaries? In addition to the above-mentioned questions, I was also interested in which word-type patterns of terms occur most often and what the average length of a term is. The research consisted of the following steps: first, I marked the terms in the dissertations manually, then I extracted the marked terms and analysed the lists of terms from each dissertation. The results of the analysis show that the terminological density of the entire documents is 25%, which is quite high and comparable to related studies. When analysing individual parts of the dissertation, I noticed that the most terminologically dense part in all documents is the abstract, in which the terminological density is 30%. As far as the length of terms is concerned, most terms are two-word, followed by one-word and three-word terms. The longest identified term comprised nine words, and the average length of the term is 2.67. One-word terms are most frequently written as nouns and two-word term most often occur in the pattern of an adjective and noun. About 13% of all the extracted terms could be found in online dictionaries and terminology sources for Slovene. To conclude, the research shows that doctoral dissertations, especially abstracts, in the field of computer science and informatics are a rich source of terminology and can serve as an excellent source for further management of (computer) terminology and creation of new terminological dictionaries. Namely, the research also shows the lack of appropriate Slovenian terminological resources for the field of computer science.

Ključne besede:term density, academic Slovene, manual term extraction, computer science terminology, academic Slovene terminology

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj