Članek proučuje učinek gradbenih predpisov na sanacije fasad, ki so jih izvedli v mestu Cluj-Napoca, drugi največji romunski občini. Namen je bil ugotoviti, v kolikšni meri je bil ukrep višje obdavčitve učinkovit za dosego skladnega vedenja in katere sekundarne učinke je morda imel na odnos ljudi do lokalnih oblasti. Opravili smo strukturirane intervjuje s 25 lastniki, ki jih je ta ukrep zadeval. Kvalitativna analiza je nakazala na odprta vprašanja glede izvedbe ukrepa in obveščanja prebivalstva. Poleg tega je prepoznala težave pri upravljanju mešanega premoženja in kolektivni obravnavi. Ugotovitve vidimo kot prvi korak k oblikovanju celovitejšega raziskovalnega okvira, osredotočenega tudi na vedenjski vidik, kot ga zajemajo naša priporočila. Kažejo namreč, da so bili lastniki do ukrepa kritični tako glede njegove utemeljitve kot izvedbe, zaradi dvoumnih informacij pa niso mogli izvesti analize stroškov in koristi. Ugotovitve nadalje prepoznavajo težave pri upravljanju mešanega premoženja in kolektivni obravnavi, obenem pa pozitivno nakazujejo na vlogo medsebojnih učinkov, ki so tu izraženi kot skladno sosedsko vedenje. Rezultate raziskovalne študije vidimo kot prvi korak k oblikovanju celovitejšega pristopa, ki bo služil kot orodje za proučevanje razvoja inovativnih lokalnih politik v postkomunističnih okoljih s kombiniranim raziskovalnim okvirjem, ki poleg tradicionalnih teorij racionalnega akterja vključuje tudi vedenjski vidik. Seveda tudi za našo študijo veljajo običajne metodološke omejitve v smislu nezmožnosti posploševanja zaključkov. To pa kliče po nadaljnji raziskavi podobnih regionalnih in urbanih izzivov na podlagi razširjene sheme več primerov.
|