izpis_h1_title_alt

Spreminjanje namenske rabe iz stavbnih v kmetijska zemljišča
ID Kurent, Marija (Avtor), ID Potočnik Slavič, Irma (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Foški, Mojca (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (8,83 MB)
MD5: 98FDF99E06EF026F482B052821CEAF44

Izvleček
V zadnjih dveh desetletjih (2002–2020) je v Sloveniji opazen trend zmanjševanja števila kmetijskih površin predvsem zaradi širjenja poselitve in s tem povezanih oskrbnih in storitvenih dejavnosti (izguba kmetijskih zemljišč: povprečno 276 ha na leto). Kmetijske površine so večfunkcionalne (glavni vir samooskrbe z lokalno pridelano hrano, zagotavljanje delovnih mest, vzdrževanje kulturne pokrajine itn.), zato bi moralo njihovo ohranjanje in varovanje postati državna prednostna naloga v procesu upravljanja s (podeželskim) prostorom. V magistrski nalogi so na podlagi prostorske in kmetijske zakonodaje predstavljeni postopki spreminjanja namenske rabe iz stavbnih v kmetijska zemljišča, kar je ravno obraten proces od prevladujočega. Prikazane so spremembe dejanske rabe po naravni poti ter poudarjene spremembe namenske rabe v upravnih postopkih. Opredeljene so vloge glavnih deležnikov pri načrtovanju prostora: odgovornih za pripravo prostorskih načrtov, občin, pristojnih državnih organov ter tistih, ki jih spremembe v prostoru še zadevajo (lokalno prebivalstvo in drugi uporabniki prostora). Na primeru državnega prostorskega načrta za del odseka avtoceste med Domžalami in Blagovico so podrobno analizirani primeri površin, kjer bi se namenska raba lahko spremenila (nazaj) v kmetijske oz. gozdne površine in bi se spremenilo lastništvo oz. upravljanje (cca 40 ha). Z metodo večkriterijskega vrednotenja je izdelan scenarij možnih sprememb v prihodnje. Racionalna raba prostora, usklajevanje namenske in dejanske rabe ter medsebojno sodelovanje deležnikov prispeva k usklajenemu prostorskemu razvoju na lokalni, regionalni in državni ravni.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:namenska raba, prostorski načrti, deležniki upravljanja s prostorom, odsek avtoceste Domžale–Blagovica, večkriterijsko vrednotenje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2021
PID:20.500.12556/RUL-127343 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:03.06.2021
Število ogledov:1437
Število prenosov:166
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Land use changes from urban to agricultural land
Izvleček:
In the past two decades (2002–2020), there has been a declining trend in the number of agricultural areas in Slovenia, mainly due to the settlements expansion and related care and service activities (loss of agricultural land: an average of 276 ha per year). Agricultural areas are multifunctional (the main source of locally produced food and self-sufficiency, providing employment, maintaining cultural landscape, etc.), so their preservation and protection should become a national priority in the process of (rural) land management. In the master’s thesis, the procedures of land use changes from urban to agricultural land are presented (which is the reverse process compared to the prevailing one), based on the spatial and agricultural legislation. Different kinds of land use changes in practice are shown, as well as land use changes in administrative procedures. The roles of the main stakeholders in spatial planning are defined: those who are responsible for the preparation of spatial plans, municipalities, competent state institutions and all those, that are also affected by land changes (local population and other land users). A case study of the National spatial plan for the part of the motorway section between Domžale and Blagovica was analyzed and the examples of areas where the land use could change to agricultural or forestry land and ownership and management could change (approximately 40 ha), were presented. With the method of multi-criteria evaluation, a scenario of possible land use changes in the future is made. Rational use of space, balance of intended and actual use and cooperation of stakeholders contributes to coordinated spatial development at the local, regional and national levels.

Ključne besede:land use, spatial plans, spatial management stakeholders, Domžale–Blagovica motorway section, multi-criteria evaluation

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj