Vključevanje obnovljivih virov energije (OVE) je pomemben korak pri prehodu na bolj trajnosten energetski sistem. Z razvojem energetske politike EU je vloga klasičnega odjemalca aktivnejša in prepoznana kot osrednja vloga v tem prehodu. Eden od konceptov, ki smo mu sledili je, da se klasični in aktivni odjemalci organizirajo v energetske skupnosti.
Magistrsko delo obravnava pristope k modeliranju koncepta energetskih skupnosti, kjer smo za izhodišče izbrali par aktivni/klasični odjemalec. Z različnimi scenariji smo analizirali, kako prožnost odjema odjemalcev vpliva na povečanje lastne porabe energetske skupnosti. Agentno modeliranje predstavlja uveljavljen pristop za modeliranje družbeno-tehničnih sistemov, kot so energetske skupnosti. Predlagani modeli so implementirani v okolju AnyLogic.
S spreminjanjem njihove prožnosti odjema in razpoložljivosti hranilnika električne energije smo raziskali možnosti za povečanje lastne porabe energetske skupnosti. Z pridobljenim znanjem smo izhodiščni model nadgradili v manjšo energetsko skupnost s ciljem doseči sto odstotno lastno porabo zelene energije.
|