izpis_h1_title_alt

Pregled strategij za odkrivanje obporodne depresije v Sloveniji : diplomsko delo
ID Jamnik, Eva (Avtor), ID Kavčič, Tina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Skubic, Metka (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (691,49 KB)
MD5: 652A9C516D90610DDDB392FD784D7EC6

Izvleček
Uvod: Rojstvo otroka je za večino pozitiven dogodek v življenju, ki ga spremljajo sreča, veselje in ljubezen, kljub temu pa se kmalu po porodu pojavijo zahtevni in naporni dnevi. Psihična nestabilnost v tem obdobju je nekaj običajnega, kadar pa se pojavijo intenzivni simptomi, kot so jokavost, neprestana žalost, občutki krivde, jeze ter drugi neprijetni občutki, govorimo o poporodni depresiji. Obporodna depresija je velik javnozdravstveni problem, ki prizadene vsako šesto žensko v času nosečnosti ali po porodu. Samomor, kot posledica obporodne depresije, je en izmed najpogostejših vzrokov maternalne smrti. Namen: Namen preglednega diplomskega dela je pregledati strategije za odkrivanje obporodne depresije in preprečevanje njenih posledic, vključno s samomorom, ki se uporabljajo v Sloveniji. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela s pregledom literature. Varovalne dejavnike in dejavnike tveganja smo predstavili s sistematskim pregledom znanstvene literature. Viri so bili zbrani s pomočjo podatkovnih baz PubMed, Science Direct in mrežnika Google Učenjak. Strategije odkrivanja in preprečevanja obporodne depresije v Sloveniji smo predstavili na podlagi pregleda spletnih strani, strokovnih objav in dokumentov, povezanih z zdravjem žensk v nosečnosti in poporodnem obdobju. Rezultati: Depresija v osebni in družinski anamnezi ter predhodna obporodna depresija sta se izkazali za najpomembnejša dejavnika tveganja pojava obporodne depresije, depresija v času nosečnosti pa kot dodatni dejavnik tveganja za nastanek poporodne depresije. Prisotnost socialne podpore, predvsem s strani partnerja, pa se je izkazala kot ključen varovalni dejavnik obporodne depresije. Za preprečevanje, zgodnje odkrivanje ter zgodnje zdravljenje ima poleg upoštevanja varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja velik pomen tudi izvajanje strategij preprečevanja obporodnih depresij. Promocija duševnega zdravja, dosledna uporaba presejalnih vprašalnikov za odkrivanje obporodnih depresij ter dostopna mreža služb za pomoč ob prisotnosti obporodne depresije so najpogostejše in najučinkovitejše strategije preprečevanja obporodnih depresij ter samomorov v Sloveniji. Razprava in zaključek: Dobro duševno zdravje nosečnice oziroma otročnice ima velik vpliv na žensko samo, otroka ter dobre medosebne odnose, zato je ob prisotnosti obporodne depresije ključno pravočasno diagnosticiranje ter takojšnje ukrepanje. V Sloveniji je še vedno premalo pozornosti namenjeno duševnemu zdravju nosečnic in otročnic, zato je nujno izvajanje in nadgrajevanje strategij preprečevanja obporodnih depresij ter upoštevanje in dosledno izvajanje priporočil projekta PODN glede izvajanja presejalnih testov s strani babic in ginekologov, saj bomo le tako pripomogli k preprečitvi in zgodnjemu odkrivanju obporodnih depresij.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, babištvo, obporodna depresija, perinatalna depresija, poporodna depresija, dejavniki tveganja, varovalni dejavniki, socialna podpora.
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[E. Jamnik]
Leto izida:2021
PID:20.500.12556/RUL-125073 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:53847555 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:04.03.2021
Število ogledov:1750
Število prenosov:268
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:An overview of strategies for detecting peripartum depression in Slovenia : diploma work
Izvleček:
Introduction: For most people, a birth of a child is a positive experience accompanied by joy, happiness and love, but soon afterwards demanding and challenging days follow. Although emotional instability in this period is very common, the presence of intense symptoms, such as excessive crying, extreme sadness, guilt, anger, and other negative feelings, suggests a postpartum depression. Peripartum depression is a big public health issue, which on average affects one in six women during pregnancy and after giving birth. Suicide as a consequence of a peripartum depression is one of the leading causes of maternal deaths. Purpose: The purpose of this thesis is to review the strategies used in Slovenia, aiming diagnosis of peripartum depression and prevention of its negative consequences, including suicide. Methods: In this thesis, we used a descriptive method of literature review. Protective and risk factors were presented, based on a systematic overview of scientific literature. Publicly available databases,such as PubMed, Science Direct, and Google Scholar were used. The strategies of diagnosing and preventing peripartum depression in Slovenia are presented, based on the overview of websites, publications and documents related to women’s health during pregnancy and in the postpartum period. Results: Family and personal history of depression, as well as previous experience of peripartum depression have been proven to be the most important risk factors for peripartum depression, while depression during pregnancy is an additional risk factor for postpartum depression. On the other hand, the key protective factor against peripartum depression, is social support, especially from a partner. In addition to considering all the preventive and risk factors, early discovery and early treatment are crucial strategies for the prevention of peripartum depression. Mental-health promotion, consistent use of screening questionnaires in the process of peripartum-depression prevention, and an accessible combination of help services for coping with peripartum depression, are some of the most common and most efficient strategies used to prevent peripartum depressions and suicides in Slovenia. Discussion and conclusions: Good mental health of a pregnant woman or a neonatal mother has a significant effect on the woman herself, her child and her interpersonal relationships with others, therefore it is crucial to diagnose the presence of peripartum depression in time and to start treatment as soon as possible. In Slovenia, there is still not enough attention directed to the mental health of pregnant and neonatal women. Therefore, it is of extreme importance to use and further develop the strategies for peripartum-depression prevention and to abide by and consistently use the directions from the PODN project, recommending that midwives and gynaecologists perform screening tests with their patients, since this is the only way we can contribute to early detection and prevention of peripartum depression.

Ključne besede:diploma theses, midwifery, peripartum depression, postpartum depression, risk factors, preventive factors, social support.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj